Slovenski otroci so debeli: rekorder je imel pri 13 letih 180 kilogramov

V Sloveniji je kar 20 odstotkov otrok, ki imajo prekomerno telesno težo. Žal je trend naraščanja telesne teže otrok v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami med najbolj izrazitimi. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da čezmerna hranjenost in debelost mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja ter večje verjetnosti pojava različnih nenalezljivih bolezni, debelost v otroštvu in mladostništvu pa predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi z vsemi njenimi posledicami. Da je debelost resnično hud problem, pove tudi dejstvo, da šolo zdrave prehrane in zdravega načina življenja v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični letno obišče nekaj več kot 300 otrok s prekomerno telesno težo. Od tega je pri kar 35 odstotkih otrok na testiranju ob sprejemu ugotovljena ena od predstopenj sladkorne bolezni, pojasnjuje pediatrinja in vodja centra Magdalena Urbančič.

Ekonomski vidik debelosti

Večina debelih otrok ostane debelih tudi v odrasli dobi, pri debelih otrocih pa zdravniki specialisti pogosto ugotavljajo tudi prisotnost drugih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni. Konkretni izračuni stroškovnega bremena debelosti še niso narejeni, so pa na podlagi tujih izračunov predvideli, da bodo stroški neukrepanja visoki. "Posamezniki, ki razvijejo metabolni sindrom in debelost, čutijo tako telesne (poveča se obolevnost in prezgodnja umrljivost zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni) kot socialne posledice (podatki raziskav kažejo, da imajo manj možnosti pri iskanju zaposlitve; večja je odsotnost z dela in višji so stroški zdravljenja), zmanjša se jim kvaliteta življenja," piše Mojca Gabrijelčič Blenkuš v poročilu IVZ o debelosti med otroki in mladostniki v Sloveniji. Bolezni, ki so posledica debelosti, prizadenejo posameznika in posledično celotno družbo, saj pomenijo precejšnje stroške za zdravstveno blagajno. Jasno je, da debelost odžira denar, ki ga je že tako zelo malo. Zato bi se morali proti debelosti in predvsem proti dejavnikom, ki povzročajo debelost, boriti z vsemi štirimi.

Kaj vodi v debelost?

Urbančičeva navaja, da so otroci večinoma predebeli zaradi napačnih vzorcev prehranjevanja in gibanja. Pomembno je, da so obroki primerno veliki, da gre za izbiro zdrave hrane in da so enakomerno razporejeni čez cel dan v štirih do petih obrokih. Problem vidi v uživanju sladkih pijač, vodi z okusi, v številnih vmesnih prigrizkih in podvajanju obrokov. Tu ima v mislih predvsem popoldanski obrok, ko starši otroku, po prihodu iz službe, skuhajo in postrežejo še eno kosilo, pa čeprav je kosilo že pojedel v šoli ali vrtcu. Vse skupaj potencira še dejstvo, da zdajšnje generacije otrok več sedijo.

Raziskava je pokazala, da sta sladkane pijače in sladkarije v letu 2010 redno uživali kar dve tretjini mladostnikov. Ugotovili so še, da se uživanje sladkanih pijač in sladkarij s starostjo povečuje. Podatki razkrivajo, da fantje bolj posegajo po sladkanih pijačah, dekleta pa po sladkarijah. Žalostno je, da se slovenski mladostniki po količini zaužitih sladkih pijač uvrščajo na sam vrh držav EU.

Katere so ključne prehranske napake?

Premalo zaužite tekočine na dan, od tega je prevelik delež zaužitih tekočin v sladkanih pijačah. Otroci in mladostniki zaužijejo manjše število dnevnih obrokov od priporočenega ter se hkrati prehranjujejo neredno. Zajtrk je še vedno obrok, ki ga najpogosteje opuščajo. Prav tako so raziskave postregle s skrb vzbujajočim podatkom, da sadje in zelenjavo vsak dan uživa le nekaj manj kot petina mladostnikov. Veliko je manjših vmesnih obrokov, ki so običajno sladki in slani prigrizki. Zadnje čase pa strokovnjaki opažajo tudi, da se otroci s prekomerno težo in debeli otroci zelo redko gibajo. Povečevanje indeksa telesne mase navadno vodi v slabšanje gibalne učinkovitosti. Podatki Fakultete za šport in njihove podatkovne baze SLOFIT, ki zajame letno okoli 95 odstotkov vseh osnovnošolcev, kažejo, da telesna dejavnost in zmožnost skrb vzbujajoče pada predvsem med fanti.

Pred in v puberteti teža pogosto "uide"

Pomembno se je zavedati, da debelost zelo vpliva tudi na psihosocialno sfero posameznika. V center v Stični pri Šentvidu pridejo večinoma otroci šele, ko se začnejo socialne stiske v šoli. Tako Urbančičeva omenja starostni mejnik devet oziroma deset let. Pomembno je, da do takrat otrok osvoji zdrav prehranjevalni režim. V tej starosti so otroci s prekomerno težo pogosto tarče vrstniškega nasilja. Zaradi spremenjenih prehranjevalnih navad (prehod iz vrtca v šolo) in dodatnih popoldanskih obrokov (podvajanje) hitreje pridobivajo na teži. Podobno je tudi v puberteti. Takrat imajo najstniki hitro rast ter povečane potrebe po hrani, opozarja Urbančičeva in dodaja, da otroku, ki ni osvojil zdravih prehranjevalnih navad, takrat teža preprosto "uide".

Socialno šibkejši praviloma debelejši

Na vprašanje, ali opažajo povezavo med ekonomsko-socialnim statusom ljudi ter debelostjo, Urbančičeva pravi, da k njim pridejo debeli otroci tako iz bogatejših kot revnejših družin. A raziskave IVZ kažejo, da so prehranski in gibalni dejavniki tveganja tudi v Sloveniji pogostejši v skupini ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja. Če smo še pred desetletji v Sloveniji med revnejšo populacijo opažali problem nedohranjenosti, je danes slika popolnoma drugačna. Prekomerna teža in debelost se v največjem deležu pojavljata prav v skupini ljudi z najnižjo stopnjo izobrazbe oziroma med ljudmi nižjega družbenega sloja.

Razlogi so skriti v pomanjkanju izobrazbe, znanja, slabši obveščenosti ter predvsem v ekonomski neenakosti, ki se odraža v težji dostopnosti nekaterih živil in manjši dostopnosti različnih športnih aktivnosti. V najbolj deprivilegiranih okoljih v Sloveniji (pomurski in zasavski regiji) so v preteklih letih med nekaterimi skupinami osnovnošolskih otrok beležili tudi nad 40 odstotkov prekomerno prehranjenih. Podatki so iz sistema SLOFIT.

Nujne so omejitve oglaševanja, a kakšne?

Vse te raziskave in njihovi podatki razkrivajo, da se Slovenija sooča z zelo težko in trdovratno problematiko. Naši otroci in mladostniki se v večji meri ne prehranjujejo zdravo. Raje posegajo po nezdravih živilih, uživajo premalo sadja in zelenjave ter rib, vse prepogosto pa posegajo po sladkih in slanih prigrizkih ter mastni hrani, ki je energijsko bogata, a hranilno revna. Namesto vode pijejo pijače, ki jim je dodan sladkor, prav tako zaužijejo premajhno količino tekočine.

In če se ob vsem tem zavemo, da imamo na televiziji, radiu, v časopisih, na internetu ter na velikih reklamnih panojih reklame v pretežni meri za sladke pijače, sladko hrano in hitro prehrano, potem je velik del krivde (seveda poleg odgovornosti staršev, da že v zgodnjem otroštvu otroku privzgojijo zdrave prehranske navade) tudi na oglaševalcih. Na IVZ opozarjajo, da je med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj nezdravih prehranskih navad in debelosti, trženje nezdrave hrane otrokom.

Otroci lahek plen tržnikov

Tržniki se zavedajo, da so otroci in mladostniki zaradi svoje nevednosti in naivnosti lahek plen, zato bi bilo treba oglaševanje nezdrave hrane in pijače omejiti. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi zaščitili otroke in mladostnike pred agresivnim trženjem nezdravih živil in posledično pred nezdravimi prehranskimi navadami.

Mnoge druge evropske države so že pred leti sprejele zakonske omejitve oglaševanje nezdrave hrane. V Veliki Britaniji je prepovedano televizijsko oglaševanje hrane z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja v oddajah, ki so namenjene otrokom do 16. leta starosti. Švedska je šla še dlje in prepovedale vse oglaševanje za otroke do 12. leta starosti. V Latviji so prepovedali uporabo nezdravih živil v šolah. Problematika intenzivnega oglaševanja nezdrave hrane otrokom je prisotna tudi v Sloveniji, velikost problema pa v primerjavi z drugimi evropskimi državami narašča. Eden od ukrepov, ki ga je Slovenija že sprejela, a očitno ni dovolj, je prepoved avtomatov s prigrizki in pijačami v šolah in vrtcih. Šole so se vključile v projekte zdrav življenjski slog ter t. i. shemo sadja, s katerim želijo otrokom približati zdrav način prehranjevanja in gibanja.

A bo zaradi naraščanja debelosti med našimi otroki treba sprejeti konkretnejše in predvsem učinkovitejše ukrepe. Ministrstvo za zdravje je pripravilo strokovna izhodišča za omejevanje oglaševanja nekaterih živil, kar naj bi pripomoglo k manjšemu povpraševanju po teh živilih. Prav tako je bila javnost že seznanjena s predlogom, da se dvigne DDV za pijače, ki imajo dodan sladkor. V korist temu ukrepu govori podatek, da se po količini popitih pijač, ki jim je dodan sladkor, slovenski mladostniki uvrščajo na prvo mesto v Evropi. In ne gre za star podatek, pač pa za podatke iz raziskave iz leta 2012.