En teden po krvavem jutru, ko je pot v službo ustavila bombna eksplozija, je Rudolf Kaniški še vedno v bolnišnici. Utrpel je opekline, dobil 20 šivov, vid so mu rešili z operacijo, še vedno pa naj bi imel težave s sluhom. Naši viri pravijo, da še ni jasno, ali gre za začasno stanje zaradi glasnega poka ali pa za trajno poškodbo.
Na drugi strani mesta je tistega jutra Walter Benjamin čakal na let v Izrael, kjer je hotel obiskati svojo hčerko. Ob prvi eksploziji je mislil, da je počila petarda. "Vse se je odvijalo prehitro, da bi dojel, kaj se dogaja, nato je počilo še enkrat, veliko močneje. Takrat me je vrglo na tla," pripoveduje, medtem ko leži v bolnišnici, ker so mu morali odrezati nogo. Spominja se, kako ga je rešil belgijski vojak. Trepljal ga je po licih, mu naredil obvezo. "Rad bi se mu zahvalil, če me lahko sliši. Stopil je k meni, me močno objel, rekel je, naj govorim z njim, ga gledam v oči. In mi govoril: Ostani z mano!."
Žalostno, a realistično pove: večina muslimanov je dobrih ljudi. "Ne more 20 ali 30 ljudi predstavljati vseh," pravi.
Za 24-letnega kitajskega podjetnika Franka Denga pa se je pot na bruseljskem letališču za vedno končala. S prijatelji in družino naj bi v času napada po poročanju New York Timesa čakal na let v Slovenijo. Na našem kitajskem veleposlaništvu podatkov o tem nimajo, so pa z belgijskega sporočili, da je bil napad zanj usoden.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.