V drugem četrtletju je bilo v Sloveniji skoraj 9700 prostih delovnih mest, kar je okoli 800 delovnih mest oz. 9,3 odstotka več kot v predhodnem četrtletju. Največ prostih delovnih mest je bilo v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada.
V predelovalnih dejavnostih je bilo nekaj več kot 2000 prostih delovnih mest, v gradbeništvu pa skoraj 1600. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je povpraševanje po delovni sili najbolj povečalo v gostinstvu, kjer je bilo razpisanih za okoli 400 več prostih delovnih mest in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer se je povpraševanje povečalo za skoraj 230 prostih delovnih mest.
Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi osebami je bilo razpisanih skoraj 5000 prostih delovnih mest, kar predstavlja 51,3 odstotka vseh prostih delovnih mest.
Stopnja prostih delovnih mest je v drugem četrtletju znašala 1,4 odstotka. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je zvišala za 0,1 odstotne točke. Pri delodajalcih z deset ali več zaposlenimi osebami se je stopnja prostih delovnih mest prav tako zvišala, in sicer za prav tako 0,1 odstotne točke na 0,9 odstotka.
Zasedenih je bilo medtem okoli 686.000 delovnih mest, kar je za dobrih 1700 več kot v prejšnjem četrtletju.
Podatki o zasedenih delovnih mestih se ne zbirajo z vzorčnim raziskovanjem, temveč se za celotno populacijo prevzamejo iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva, so še pojasnili na statističnem uradu.
Cerar verjame v nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela
Premier Miro Cerar je ob odprtju 48. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju spomnil na spodbudne gospodarske napovedi, zaradi katerih verjame v nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela. Nadaljnje izboljšanje razmer na trgu dela bi po Cerarjevih ocenah vodilo k povečanju zasebnih naložb ter domače zasebne porabe. Toda pozitivni trendi ne smejo uspavati ali nerazumno povečati naših apetitov, opozarja premier.
"Nasprotno, ostati moramo preudarni ter dosedanje dosežke potrpežljivo nadgrajevati. Vlada se ob tem, ko nadalje konsolidira javne finance, postopno izboljšuje poslovno okolje ter spodbuja investicije in vse drugo, kar vodi v nadaljnji gospodarski razvoj, hkrati zaveda tudi svoje socialne funkcije, ki se mora izraziti v skrbi za vse tiste posameznike, ki zaradi nezaposlenosti ali nizkih dohodkov ali pokojnin živijo v težkih materialnih razmerah," je dejal Cerar.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je medtem opozoril, da se obrtniki že vrsto let soočajo s problemi, kot so visoka obremenitev stroškov dela, togo delovno pravno zakonodaja, nelojalna konkurenca in neustrezna panožna zakonodaja.
"Ovirajo nas številne birokratske ovire, postopki pri pridobivanju posameznih dovoljenj so prepočasni, slab je tudi dostop do finančnih virov za razvoj. Po novem pa bomo v celoti prevzeli tudi stroške nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn. V zbornici smo prepričani, da davčne blagajne ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije, bodo pa dodatno breme za legalne obrtnike in podjetnike," je dejal Meh in opozoril, da obrtniki v takšnem okolju ne morejo biti konkurenčni.
Meh od vlade pričakuje, da bo realizirala njihovih 100 konkretnih rešitev za izboljšanje poslovnega okolja, če ne vseh 100, pa vsaj polovico. Po njegovi oceni je namreč skrajni čas, da se slovenski obrti in malemu podjetništvu zagotovi podporno in spodbudno poslovno okolje ter stabilne zakonske okvire za rast in razvoj.
Slovenski delodajalci s skromnimi namerami zaposlovanja
Slovenski delodajalci v napovedih zaposlovanja v prihajajočem četrtletju ostajajo razmeroma skromni, rezultati pa v letni primerjavi ostajajo relativno stabilni. Neto napoved zaposlovanja za letošnje zadnje četrtletje po sezonski prilagoditvi podatkov tako znaša plus osem odstotkov, kažejo rezultati raziskave o napovedi zaposlovanja Manpower.
Med 620 slovenskimi delodajalci, ki so sodelovali v raziskavi, jih osem odstotkov napoveduje povečanje števila zaposlenih, pet odstotkov jih pričakuje upad, 81 odstotkov pa ne pričakuje sprememb.
"Slovenski trg dela je precej stabilen," je na novinarski konferenci danes v Ljubljani dejal izvršni direktor družbe Manpower Group Slovenija Rudi Čebulj.
Delodajalci v osmih od desetih gospodarskih panog napovedujejo rast zaposlitvenih možnosti. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se napovedi zaposlovanja izboljšujejo v petih in upadajo v štirih od skupaj desetih gospodarskih panog. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa delodajalci v petih od desetih zajetih gospodarskih panog poročajo o rasti zaposlitvenih možnosti, medtem ko so v štirih panogah zabeležili šibkejši zaposlitveni utrip.
O najmočnejših namerah zaposlovanja so poročali delodajalci v panogi proizvodnje. "Proizvodna podjetja so tista, ki generirajo celotno gospodarstvo. Če proizvodna podjetja dobro poslujejo - Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo – to dobro vpliva tudi na delodajalce, ki podpirajo proizvodno panogo," je dejal Čebulj. Na to kaže tudi podatek, da je druga najbolj optimistična panoga transport, logistika in komunikacije.
Napovedi so pozitivne tudi za javni sektor in socialne storitve, potem ko so bile za lansko zadnje četrtletje negativne.
Najšibkejši trg delovne sile pa pričakujejo delodajalci v gradbeništvu, kjer so zabeležili tudi največji padec zaposlitvenih možnosti tako v četrtletni kot v letni primerjavi. "To je bilo pričakovati, saj sta pred vrati jesen in zima in takšen trend je običajen," je dejal.
Napovedi predvidevajo tudi rast zaposlovanja v vseh štirih regijah, zajetih v raziskavo. Najmočnejši trg delovne sile pričakujejo v jugovzhodni regiji, kjer neto napoved zaposlovanja znaša plus devet odstotkov. V tej regiji lahko iskalci zaposlitve pričakujejo najmočnejši trg dela od začetka izvajanja raziskave v prvem četrtletju 2011, napovedi zaposlovanja pa so se izboljšale za štiri odstotne točke v četrtletni in za tri odstotne točke v letni primerjavi.
V osrednji in severovzhodni regiji delodajalci oddajajo dobre napovedi zaposlovanja, medtem ko delodajalci jugozahodne regije pričakujejo skromnejši zaposlitveni utrip z neto napovedjo zaposlovanja. "V jugozahodni regiji je tretje četrtletje zelo močno zaradi turizma, zato je v zadnjem četrtletju pričakovan upad zaposlovanja," pravi Čebulj.
Najbolj optimistične načrte imajo delodajalci v velikih podjetjih z neto napovedjo zaposlovanja, ki znaša plus 13 odstotkov. Sledijo mala podjetja s previdno optimistično neto napovedjo zaposlovanja plus devet odstotkov, medtem ko srednja in mikro podjetja poročajo o napovedi, ki znaša plus šest odstotkov.
V primerjavi s prejšnjim četrtletjem so se napovedi zaposlovanja izboljšale v treh od štirih skupin, in sicer v skupini srednjih podjetij, malih podjetij in velikih podjetij. Delodajalci v mikro podjetjih v primerjavi s prejšnjim četrtletjem poročajo o upadu zaposlitvenih možnost.
V letni primerjavi se napovedi zaposlovanja izboljšujejo v skupini velikih in malih podjetij. Delodajalci v skupinah mikro in srednjih podjetij pa poročajo o relativno stabilnih možnostih zaposlovanja glede na enako časovno obdobje lani.
Globalne ocene
Na svetovni ravni so najbolj optimistični delodajalci v Indiji, na Tajvanu, Japonskem in v ZDA. Za slednje so napovedi najboljše po letu 2007.
Najslabša pričakovanja so še vedno v Braziliji in Italiji, za zadnje četrtletje pa tudi v Grčiji, Franciji in na Finskem.
Na Kitajskem je neto napoved sicer še vedno pozitivna, so pa delodajalci napovedali najmanj zaposlovanja v zadnjih šestih letih. "Od leta 2009, ko je bila potreba po zaposlovanju največja, je trend vseskozi negativen. Veliko je govora o tem, da nekatera podjetja selijo projekte nazaj v Evropi, tudi kitajski delodajalci pa so v želji po ohranitvi dobičkov svoje posle že prenesli bodisi v Afriko bodisi v Južno Ameriko," je dejal Čebulj.
V regiji Evrope, Bližnjega vzhoda in Azije so najboljše napovedi v Romuniji, Turčiji in na Madžarskem, najslabše pa v Italiji, Grčiji, Franciji in na Finskem.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.