Slovenski asfalterji: Vsakoletno krpanje cest ni rešitev!

Kot smo že poročali, je minula ostra zima pustila sled na slovenskih cestah. Te so večinoma v slabem stanju, zato jih bo znova treba pokrpati. Gre za hiter in na kratek rok cenejši ukrep, a kaj ko vsi vemo, da je treba v pičli sezoni ali dveh te luknje znova sanirati. Predsednik Združenja asfalterjev Slovenije Slovenko Henigman pravi, da se pri nas izvajajo neustrezni ukrepi. "Krpa se in se sanira, ne odpravlja pa se vzrokov poškodb. Tam, kjer so bili ukrepi ustrezni, ni nobenih težav, ceste pa ostanejo v dobrem stanju več kot 15 let," pravi.

Kot je dejal, se je po zimi pokazalo, da imamo veliko težav s kakovostjo cest. "V Sloveniji je 39 tisoč kilometrov rangiranih cest. 32 tisoč kilometrov cest je lokalnih in zanje skrbijo občine, 6 tisoč kilometrov je državnih cest, za katere skrbi država, 750 kilometrov pa je avtocest. Stanje je najslabše na nižje rangiranih cestah. Na državnih cestah je preko 54 odstotkov slabih površin, drugod je odstotek še večji," pravi in dodaja, da bi morali na cestah namesto krpanja zagotoviti ustrezne debeline tako vezanih kot nevezanih materialov. To je odvisno tako od vremenskih razmer kot od prometnih obremenitev teh cest. Višje kot so obremenitve, večje debeline so potrebne na cestah, pravi. Pristojnim očitajo, da v določenih primerih absolutno varčujejo in delajo le minimalno, le toliko, da zagotavljajo prevoznost. Če je ukrep minimalen, če se naredi le neka sanacija, se poškodba v letu ali dveh ponovi, pravi.

"Naša priporočila državi in odgovornim so, da je treba ta omejena sredstva maksimalno skrbno uporabiti. Treba je delati daljše odseke in ne več manjših, treba je delati ustrezna dimenzioniranja in laboratorijske raziskave ter uporabljati tehnologije, ki jih poznamo," pravi in dodaja, da med slednje spada tudi reciklaža, pri kateri materiale, ki so na cesti, oplemenitijo in vnovič uporabijo. Kot pravi, je tudi sol zelo škodljiva. Nase veže vlago, ta pa v materialih, ki niso nosilni, zadržuje vodo, s čimer se zniža nosilnost in cesta propade. "Ni nujno, da je vsaka cesta pozimi črna, lahko smo bolj racionalni pri trošenju soli!" še dodaja.

Gregor Ficko iz Direkcije RS za ceste je ponovil, da je glavni problem denar, saj da je šel v preteklosti skoraj ves denar od nadomestil za uporabo cest v razvoj železnic. "Mi smo edina država v Evropi, ki nima sklada za razvoj cest. Če tega ne bomo zagotovili, bo situacija čez pet let katastrofalna," meni. Kot pravi, imajo največ težav na cestah, ki potekajo po zelo zahtevnem terenu. Tam ne gre le za obnovo vozišč, pač pa tudi za oporne ukrepe in druge, ki so tehnično bolj zahtevni.

Letos so se obnovitvena dela šele začela. Pripravili so operativne načrte, dela pa se trenutno izvajajo na okoli 300 kilometrih državnih cest. "V slabem stanju je kar 3000 kilometrov cest. Če bi hoteli te obnoviti v 15 letih, bi morala država zagotoviti od 250 do 300 milijonov evrov. Naš letni proračun za ceste znaša 155 milijonov evrov," je še dejal in za primerjavo dodal, da Nizozemci za ceste odštejejo kar 5 milijard evrov.