Odzivi na sodbo v Strasbourgu: 'To je največja bitka, ki jo je BiH doslej vodila in dobila'

"Veliko razočaranje, saj smo ves čas trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo. Ta dokumentacija je temeljila na osnovnem načelu, da gre za nasledstveno vprašanje," je današnjo odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede starih deviznih vlog komentirala slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca. Kot je dodala, "pa se seveda zavedamo, da je o tej zadevi odločalo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je prvenstveno odločalo o tem, ali so bile tem trem varčevalcem kršene človekove pravice".

Na novinarsko vprašanje, ali sta bili Slovenija in Srbija po njenem mnenju danes na nek način kaznovani za to, da države naslednice nekdanje SFRJ v več kot dveh desetletjih še niso uspele rešiti tega vprašanja, je odgovorila pritrdilno. "Mislim, da sta bili, in to neupravičeno. Vsaj za Slovenijo lahko trdim, da si je vedno prizadevala, da bi nasledstveno vprašanje rešila, in na njej ni absolutno nobenega razloga, da to vprašanje še v toliko letih ni rešeno."

Kot je še pojasnila Pintar Gosenca, ki je ob današnjem izreku sodbe na sodišču v Strasbourgu zastopala Slovenijo, je odločitev velikega senata dokončna.

Slovenija je imela po njenih besedah v tem postopku celo vrsto trdnih argumentov – osnovni je bil, da gre za nasledstveno vprašanje, da torej ne gre za spor med posamezniki in banko, ampak za razmerje med petimi naslednicami nekdanje SFRJ. "Sodišče tega ni upoštevalo in odločitev temelji na presoji, da gre za civilnopravno razmerje med posameznimi varčevalci in banko," je pojasnila. Sodišče prav tako ni upoštevalo argumenta Slovenije, da je treba to zadevo reševati po t. i. načelu teritorialnosti.

Glede same vsebine je izpostavila, da gre praktično v vseh točkah za potrditev sodbe iz leta 2012 – edina razlika, vsaj na prvi pogled, je, da je Slovenija tokrat namesto šestih mesecev dobila leto dni časa za pripravo sheme, ki bo zagotavljala izplačilo starih deviznih vlog tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju.

Ker je današnja sodba pilotna, to pomeni, da se na enak način rešuje vprašanja vseh, ki so vložili pritožbe na evropsko sodišče ali bi jih še lahko vložili, ne glede na to ali so npr. iz BiH ali Hrvaške. Vendar pa se po besedah Pintar Gosence nanaša le na tiste primere, ki še niso bili poplačani oziroma ostajajo odprti. Ali to pomeni, da z vprašanjem t. i. prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem današnja sodba ni povezana, je odgovorila: "Sicer ne bi želela prejudicirati, ker sodbe še nisem preučila, toda v tem trenutku kaže, da je temu tako".

Glede finančnih razsežnosti sodbe pravobranilka ni želela ugibati. Na vprašanje, ali bi lahko šlo za celo milijarden znesek, je odgovorila le, da po njenem mnenju "tako pesimističen ni treba biti". "Te številke so stvar verifikacije. O tem ta trenutek ne morem povedati nič."

Polak Petričeva: Sodišče ni upoštevalo, da gre za vprašanje nasledstva

"Ocenjujem, da je sodba z vidika nasledstva veliko razočaranje. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je federacija (SFRJ), ki je v preteklosti prevzela jamstva za devizne varčevalce, razpadla in da je zato to vprašanje nasledstva," pa je dejala visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič.

Hkrati je izrazila prepričanje, da sodba ne more izničiti obveznosti držav naslednic, ki izhajajo iz sporazuma o vprašanju nasledstva, po katerem se morajo o tem vprašanju dogovoriti. "To dejstvo bomo morali upoštevati v kontekstu implementacije sodbe in v kontekstu preverjanja nadaljnjih ukrepov Republike Slovenije," je povedala. Po njenih besedah je dejstvo, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. "A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na teritoriju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo sedaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic," je dodala.

Odvetnik hrvaških varčevalcev LB odločitev pozdravlja

Odvetnik hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke Milivoj Žugić pa je sodbo iz Strasbourga pozdravil. Kot je dejal, je sodišče potrdilo, da slovenska država jamči za prihranke in jo lahko vsi varčevalci tožijo. "Razsodbe sodišča v Strasbourgu so deklarativne, a se še ni zgodilo, da kakšna od držav članic Sveta Evrope ne bi spoštovala dokončne sodbe," je dejal.

Žugić trdi, da je Slovenija črpala koristi iz poslovanja LB in da slovenska država tudi jamči za prihranke, ki jih je treba izplačati tudi vsem ostalim deviznim varčevalcem, tako kot je to storila na svojem ozemlju v skladu s teritorialnim načelom.

Omenil je, da je Slovenija tudi v svoji temeljni ustavni listini navedla, da bo prevzela vsa jamstva od nekdanje jugoslovanske federacije, vključno z bančnimi jamstvi. "Tudi če gre za vprašanje sukcesije, kot vztraja Slovenija, se to ne dotika varčevalcev, ki jim je treba vrniti prihranke. Slovenija naj v nasledstvenih pogajanjih zahteva denar, a je varčevalce pred tem treba izplačati," poudarja Žugić.

Kot je dejal, Slovenija ustvarja iluzijo, da je v času Jugoslavije nekdo v kovčkih nesel denar iz Ljubljane v Beograd, v resnici pa je šlo za knjigovodstvene kazalce o teh transferjih. Trdi, da je 90 odstotkov deviz ostalo v Sloveniji.

Pusićeva: Gre za odnos med banko in varčevalci

Sodba je definitivno ugotovila, da prihranki državljanov v LB niso vprašanje sukcesije, je povedala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Pojasnila je, da se sodba v primeru Hrvaške nanaša na posamezne varčevalce LB, ki jih ni izplačala hrvaška država na podlagi deviznih prihrankov LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške. Ocenila je, da gre za približno 150 milijonov evrov, ki jim je treba prišteti tudi ustrezne obresti.

"Pozdravljamo dejstvo, da je sodišče za človekove pravice v Strasbourgu sprejelo odločitev, ker primer traja že zelo dolgo. Primer je sklenjen v zadovoljstvo ljudi, ki so v tem procesu ostali prikrajšani za razpolaganje s svojim denarjem," je izjavila.

Predstavniki BiH navdušeni

"Presrečna sem, saj se je danes dokončno potrdilo, da je evropsko sodišče resnično neodvisno sodišče in ne politično sodišče. To je največja bitka, ki jo je BiH doslej vodila in dobila pred evropskim sodiščem," pa je odločitev komentirala Monika Mijić, predstavnica sveta ministrov BiH na sodišču v Strasbourgu. "Po 23 letih, odkar se vleče problem starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH in na Hrvaškem," je bila navdušena.

Kot je še poudarila, so vsi narodi v nekdanji SFRJ Ljubljanski banki pogostokrat verjeli celo bolj kot lastni državi. To se je na primer pokazalo na Hrvaškem, ki je svojim varčevalcem LB omogočila, da zahtevke prenesejo na Republiko Hrvaško, a se mnogi prav iz zaupanja v LB za to niso odločili. "Na žalost pa je Ljubljanska banka oziroma Republika Slovenija (...) izdala zaupanje teh ljudi. In ne le izdala zaupanje, ampak pokradla njihov denar, in danes je to pred tem sodiščem končno potrjeno."

Tudi Mujčin Bešlo, pravni zastopnik treh pritožnikov iz BiH v primeru, je po izreku sodbe povedal, da "je ta dan vesel dan" – tako zanj kot tudi za varčevalce, ki so imeli svoje prihranke v srbskih in slovenskih bankah in na svoj denar čakajo že 25 let. "Malce sicer senco na ta dan meče dejstvo, da nekatere od mojih strank tega dne niso dočakale žive," je dodal. "A v vsakem primeru se veselimo. Ta sodba nam vzbuja upanje in zaupanje v pravo pravno državo in evropske institucije."