Ob odprtju šestega Slovenskega foruma inovacij postaja vse bolj jasno, da je ljudi, ki snujejo izume, kot jim ni para v svetu, in ki znajo svojo pot do cilja uresničiti s hojo po alternativnih poteh, iz leta v leto vse več.

Inovativnosti in idej v Sloveniji ne manjka, prav tako ne dobrih tržnih znamk, zatika pa se pri vizijah in samozavesti.

Letos je na forum prijavljenih rekordnih 235 inovacij, za sejem pa je bilo izbranih 55. Med njimi je uvrščenih 20 podjetij z inovativnim proizvodom, 16 posameznikov, skupin oziroma raziskovalno-razvojnih institucij z inovativnim proizvodom, deset podjetij z inovativno storitvijo, štirje posamezniki, skupine oz. raziskovalno-razvojne institucije z inovativno storitvijo in pet podjetij z inovativnim poslovnim modelom.

Po besedah Suzane Zupanc iz Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije je največ inovativnih proizvodov, med inovatorji pa je približno polovica podjetij in polovica posameznikov oziroma inštitucij. Slovenci naveč izumljamo na področju elektrotehnike, elektronike, telekomunikacij, informatike, računalništva, medicine, strojništva in celo na področju arhitekture.

Da je inovativnost zapoved današnjega časa in poroštvo za uspeh, je med govorom ob odprtju poudaril častni govorec in predsednik države Danilo Türk, vprašal pa se je, ali so v državi izpolnjeni vsi pogoji, da bo inovativni potencial, ki ga premoremo, dosegel rezultate, ki jih pričakujemo.

Nacionalna ocenjevalna komisija, sestavljena iz 55 uglednih slovenskih strokovnjakov, je za predstavitev v sejemski obliki izbrala 55 inovacij, je povedal predsednik nacionalne ocenjevalne komisije za inovacije v okviru šestega foruma Matjaž B. Jurič in dodal, da jih je nekaj med njimi dejanskih svetovnih novosti.

Takšna je denimo metoda za zatemnjevanje varčnih žarnic Marka Čenčurja, ki je prejela nagrado v kategoriji inovator posameznik. Kot je pojasnil Čenčur, se teh žarnic doslej ni dalo (poceni) zatemniti.

Slovenija še vedno država sledilcev

Inovativnost slovenskih podjetij je slabša, kot prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalniki. Slovenija je predvsem država inovacijskih sledilcev. Glede na inovacijske možnosti so gospodarski rezultati v primerjavi z drugimi državami EU nesorazmerno nizki. Pomembna je tudi ugotovitev, da visokotehnološka podjetja slabo obvladujejo inovativnost – celo slabše kot nizkotehnološka.

Med kazalniki posebej negativno izstopajo tuje neposredne naložbe in prenos tehnologij (122. mesto), dostopnost finančnih sredstev (posojila 107. mesto, tvegani kapital 84. mesto), absorpcijska sposobnost podjetij v zvezi s tehnologijami (84. mesto) in zagotavljanje naprednih tehnoloških izdelkov in storitev s strani vlade (84. mesto).

Kljub temu, da so slovenska podjetja v lanskem letu v raziskave in razvoj vložila kar 746 milijonov evrov oziroma 31 odstotkov BSP-ja, je delež, namenjen za raziskave in razvoj, pod evropsko ravnijo. Lani je bilo v Sloveniji po podatkih republiškega urada za intelektualno lastnino prijavljenih 455 patentov, kot ugotavljajo na uradu, pa število zahtevkov za registracijo iz leta v leto pada. Slovenija na lestvici konkurenčnosti držav zaseda med 142 državami šele 57. mesto. (Foto: Reuters)

Vodja sektorja za organizacijo, razvoj in nove medije BTC Franci Malis je predstavil nagrajeno inovacijo v kategoriji inovativnih poslovnih modelov podjetij. Gre za poslovni model za vrednotenje in spremljanje odnosa do okolja in širše družbe Ekoindeks. Podjetje ga uporablja za vrednotenje dejanj zaposlenih ter zmanjševanje negativnih učinkov in povečanje pozitivnega vpliva na okolje.

Nagrajeno inovacijo v kategoriji inovativni proizvodi podjetij, to je elektroniko za krmiljenje EC motorjev, je predstavil direktor razvojnega področja Domel Matjaž Čemažar. Njihova inovacija predstavlja preprosto, hitro, odzivno in natančno upravljanje motorja. V bližnji prihodnosti naj bi se prodajala predvsem v Skandinavijo, ki je trenutno najbolj dovzetna za energetsko učinkovite pogone

Dobra ideja je le temelj za razvoj

Še tako dobra ideja nima vrednosti, če je ni mogoče tržiti, je še poudaril direktor Japtija Igor Plestenjak. Pri tem je spomnil, da je njihova agencija letos objavila javni razpis inovacijski vavčer, prek katerega je z 1,1 milijona evrov podprla več deset podjetij, in sicer tako, da jim je zagotovila sofinanciranje storitev zunanjih svetovalcev. Namen je priprava projektov, ki naj bi se zaključili z nacionalno ali mednarodno prijavo patenta, modela ali znamke.

Slovenski potencial na področju inovacij je kot dober ocenil tudi ustanovitelj in direktor podjetja Pipistrel Ivo Boscarol. Kot je dejal, slovenska podjetja trg lahko dosežejo, pozitivne kvalitete za uspeh pa so po njegovem mnenju slovenska pridnost, motiviranost, nabor dobrih blagovnih znamk in inovativnih izdelkov, primanjkuje pa nam vizija. "Ko bomo imeli vizijo, bodo lahko sledile vse strategije, ki bodo to inovativnost širile iz Slovenije," je poudaril Boscarol.

"Vsi, ki stojijo za tem, kar danes vidite, so na neki način vizionarji. Inovativnosti brez vizionarstva ni. Teh ljudi ne zanima, zakaj je bil narejen bencinski motor, ampak kako ga bodo nadomestili z neko novo obliko pogona," je opisal na forumu prisotne inovatorje. Ob inovativnosti in vizionarstvu pa sta po Boscarolovih besedah potrebna še ambicioznost in pogum.