Slovenska naravna kopališča so varna

Med kopalne vode štejemo naravna kopališča, ki imajo svojega upravljavca, in kopalna območja, za katera je tradicionalno znano, da se na njih kopa več ljudi. "Lahko smo v celoti zadovoljni s kakovostjo kopalnih voda na morju, nekoliko manj pa s kakovostjo celinskih kopalnih voda," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Irena Rejec Brancelj z direktorata za okolje. V prihodnje bo po njenih besedah v to treba vložiti še več truda, da bi zagotovili ustrezno, varno in čisto vodo za kopanje.

Mojca Dobnikar Tehovnik iz Agencije RS za okolje je pojasnila, da pri merjenju kakovosti kopalnih voda spremljajo dva mikrobiološka parametra, ki sta pokazatelja fekalnega onesnaženja. Kopalne vode najboljše kakovosti so tiste, ki so v skladu s priporočenimi zahtevami, dobre so tiste, skladne z obvezujočimi zahtevami, neskladne pa so tiste, ki ne izpolnjujejo mejnih vrednosti, je pojasnila.

Najboljše kopalne vode so na morju

V lanski sezoni je bilo preiskanih 433 vzorcev, kakovost vseh kopalnih voda pa je bila dobra, saj so bile vse skladne z obveznimi mejnimi vrednostmi. S priporočenimi vrednostmi je bilo skladnih 69 odstotkov kopalnih voda, kar predstavlja 33 kopalnih voda. "Najboljša kakovost kopalnih voda je bila lani na morju, kjer imamo 95-odstotno skladnost s priporočenimi vrednostmi," je poudarila. Oceno dobro si je lani prislužila le plaža Simonov zaliv.

Med celinskimi vodami je bila približno polovica voda dobrih, polovica pa odličnih. Na Nadiži je bila tako lani voda odlične kakovosti, v odličnem stanju pa je prav tako 80 odstotkov kopalnih voda na Kolpi. Primerjave kakovosti kopalnih voda med letoma 2004 in 2011 sicer kažejo, da je v zadnjih letih kakovost zelo dobra. "Lahko rečemo, da so trendi zelo ugodni," je poudarila Dobnikar Tehovnikova.

V primerjavi z drugimi članicami EU se Slovenija glede na kakovost kopalnih voda nahaja v drugi polovici držav, predvsem zaradi visokega deleža celinskih kopalnih voda, kjer se pojavlja več težav.

Mateja Recek z ministrstva za zdravje je opozorila, da se moramo zavedati, da kopanje predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi. Ta so različna, pomemben dejavnik tveganja so predvsem poškodbe in utopitve, pojav alg in njihovih toksinov. Najpogostejše bolezni, ki so povezane s kopanjem, so sicer bolezni prebavil, vendar pa tako pri nas kot v svetu ne obstaja statistika o pojavu boleznih, saj je težko dokazati izvor okužbe.