Slovenska demokratska stranka

Datum ustanovitve: 16. februar 1989
Število članov: več kot 30.000
Zadnji volilni rezultat na volitvah v DZ: 26,19 odstotka glasov (26 poslancev)

Predsednik stranke: Janez Janša

S KOM BI SE POVEZOVALI?

V SDS pravijo, da so vedno pripravljeni sodelovati z vsemi in kadar so sestavljali vlado, so to sodelovanje tudi uradno vsem ponujali, pri tej politiki ostajajo tudi naprej. Si pa želijo predvsem sodelovanje znotraj pomladnega bloka: „To je politika SDS zadnjih dvajset let, ki se je izkazala za zelo uspešno vedno, kadar smo tudi ostale pritegnili k takšnemu sodelovanju, recimo pred volitvami leta 2004.“

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?

Namesto konkretnega imena v SDS pravijo, da bo SDS v skladu z volilnim rezultatom predlagala rešitve, ki bodo najboljše za Slovenijo.

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT
Predvsem je v ozadju te slovenske krize neuspela tranzicija, pa tudi napačen pristop pri upravljanju z državo, ocenjujejo v SDS.

Ukrepi za gospodarsko rast, nova delovna mesta in pravičnost:
- pregledna in transparentna privatizacija ter popoln umik države iz gospodarstva,
- nadaljnja sanacija bančnega sistema,
- zagotavljanje prožnosti in učinkovitosti trga dela,
uravnoteženje javnih financ,
- s stabilna in vzdržna pokojninska blagajna
reforma sodstva.

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?
Pristop za sanacijo slovenskega bančnega sistema z ustanovitvijo posebne družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB ali „slaba banka“) in prenosom slabih terjatev na DUTB je določila že vlada Janeza Janše, poudarjajo v SDS. Vendar pa je bil sam postopek oz. izvedba sanacije slovenskega bančnega sistema, ki jo je izvedla vlada Alenke Bratušek neuspešna in neučinkovita, menijo. Na DUTB večina slabih terjatev sploh ni bila prenesena, pri tistih terjatvah, ki so bile vendarle prenesene na DUTB pa je sporna prenosna cena teh terjatev. Nadaljuje se etično sporno kadrovanje v državnih bankah, ob tem pa slovenska podjetja še vedno plačujejo bistveno višje obrestne mere za najete kredite kot podjetja iz drugih držav evro območja, opozarjajo.

Trije ukrepi za preprečitev novih bančnih lukenj so:
- privatizacija državnih bank,
- vzpostavitev učinkovitega delovanja in izvajanja nalog Banke Slovenije,
- razdolžitev slovenskih podjetij.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?
Zadolženost Slovenije predstavlja eno največjih težav s katerimi se bodo srečale naslednje generacije, opozarjajo v SDS. Medtem ko je višina zadolženosti primerljiva z drugimi državami, je težava v strukturi in trendu. „Največja nevarnost, ki je povezana z zadolževanjem je, da se sredstva, ki jih na ta način pridobimo porabijo ta tekoče namene in s tem za vzdrževanje iluzij, da se ni potrebno lotiti strukturnih reform. Strinjamo se, da zadolževanja ni mogoče enostavno prekiniti, saj ima Slovenija tudi mednarodne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati. Žal pa naše gospodarstvo še ni dovolj okrevalo, da bi preko davkov okrepili proračunske prihodke, s katerimi bi lahko financirali naše potrebe.  Zato je treba skrbno pretehtati, katere potrebe so nujne in katerim se lahko, vsaj kratkoročno, odpovemo. Velik pomen pri reševanju prezadolženosti  ima "zlato fiskalno pravilo". Sprejem izvedbenega zakona, ki bo omogočil uveljavitev pravila v praksi, je nujen. Glede vzdržne meje zadolževanja so Maastrichtiskmi pogoji povsem natančni - 60% bruto domačega proizvoda,“ pravijo.

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?
Glavni poudarki so: ustvarjanje konkurenčnega in spodbudnega poslovnega okolja, razdolžitev in razbremenitev podjetnikov v davčnem in administrativnem smislu, privatizacija nestrateških državnih podjetij, učinkovita poraba evropskih sredstev in podpora tujim investicijam.
„Ugotavljamo, da je gospodarski program SDS v veliki meri enak kot so ga predstavili gospodarstveniki sami v okviru drugih institucij, npr GZS. To seveda daje potrditev, da naš gospodarski program ustrezno odgovarja na izzive, ki so pred nami,“ pravijo.

KAKO BI ODPRAVILI OVIRE V POSLOVNEM OKOLJU?
Število potrebnih dovoljenj, soglasij in poročanj, ki obremenjujejo gospodarstvo je potrebno vsaj prepoloviti. Posebno pozornost se bo namenilo zmanjšanju birokratskih postopkov pri posegih v prostor in pospešitvi deregulacije poklicev, obljubljajo.

KAKO BI UREDILI TRG DELA?
„Nadaljevali bomo z reformo trga dela v smeri manjše administrativne in finančne obremenitve delodajalcev ob sočasnem zagotavljanju ustrezne varnosti v primeru izgube zaposlitve z uvedbo odpravninskega sklada ter tudi s  podaljšanjem časa prejemanja denarnega nadomestila, vendar ob sočasni obvezni aktivaciji v različne oblike zaposlitve. Različne vrste zaposlitve morajo biti pregledne, stroškovno primerljive in stimulativne. Ukrepi bodo zasledovali cilj, da se čim več delavcem zagotovi redna zaposlitev in da se jim po morebitni prekinitvi zaposlitve v najkrajšem možnem času zagotovi novo delovno mesto,“ pravijo v SDS.

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?
Pokojninska reforma, ki je bila pripravljena in sprejeta v letu 2012 bo  po mnenju SDS predvidoma vzdržna do leta 2020.
Pri pripravi nove pokojninske  bodo zagovarjali:
1.socialni dialog,
2.načelo, da je pokojnina v prvi vrsti pravica, ki izhaja iz zavarovanja ter vplačila prispevkov,
3.v kolikor bo potrebna sprememba upokojitvene  starosti bomo zagovarjali načelo prilagajanja demografskim razmeram z vpeljavo avtomatizma prilagajanja upokojitvene starosti življenjski dobi.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?
Zagovarjajo vpeljavo skupnih javnih naročil, s čimer se bo ne le znižala cena storitev in produktov, pač pa se bo zagotovila transparentna poraba javnih finančnih sredstev.
Obvezna vzpostavitev elektronskega čakalnega seznama bi po mnenju SDS zmanjšala tveganje korupcije v zdravstvu, mogoče bi bilo transparentno pregledovati čakalno dobo za vsako posamezno storitev pri posameznem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Managementu javnih zdravstvenih zavodov bi omogočili večjo vodstveno samostojnost in odgovornost. S tem bi imeli v rokah tudi več orodij za motiviranje zaposlenih, kar bi posledično pomenilo tudi manj konfliktnih situacij med zaposlenimi.
Vzpostavili bi tudi preglednejši sistem financiranja, ki bi temeljil na plačevanju posameznih zdravstvenih storitev (t.i. storitveni sistem).

KAM BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?
Poudarek bo na večjem izkoristku vodnih virov in domače lesne biomase za prijazno in cenovno ugodno energetsko oskrbo, pravijo v SDS.

„Gradnja TEŠ 6 je v zaključni fazi.  Leta 2009 je SDS opozorila, da so se okoliščine gradnje TEŠ6 spremenile in da bi bilo treba razmisliti o smiselnosti nadaljevanja projekta. Ta predlog je bil s strani takratne vlade preslišan, projekt se je zato nerazumno podražil, zaradi spremenjenih okoliščin na energetskem trgu je vprašljiva njegova dolgoročna rentabilnost,“ izpostavljajo.
 
Glede drugega bloka NEK, ki je umeščen v dolgoročne strateške načrte Slovenije, menijo, da bo treba pred dokončno odločitvijo preveriti  predvsem vprašanja glede okoljske sprejemljivosti in dolgoročne rentabilnosti .  
 
Projekt Južni tok je del večjega projekta, zato bo njegovo nadaljevanje na območju naše države, delilo usodo dogovora med Rusijo na eni strani in Evropsko unijo na drugi strani. Glede plinskih terminalov, ki nimajo podpore ne med strokovnjaki ne med lokalnimi prebivalci, pa bo potrebno po mnenju SDS pri umeščanju v vsakem primeru upoštevati čezmejne vplive na okolje.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?
„Če želimo dvigniti stopnjo samooskrbe, moramo preusmeriti proračunska sredstva v kmetijske panoge, ki so ključne za dvig samooskrbe. Poleg tega je potrebno spremeniti razmerje med živinorejskim in poljedelskim deležem v proračunski podpori kmetijstvu. Višjo samooskrbo lahko torej zagotovimo z ukrepi, ki so na razpolago v naboru ukrepov kmetijske, davčne in gospodarske ter socialne politike (stimulacije in olajšave). SDS se zavzema za skrajšanje prodajne poti od pridelovalca do potrošnika, s čimer se zmanjšajo marže in skladiščni stroški,“ pravijo.
 
Tri prioritete kmetijske politike:
- dvig samooskrbe s hrano
- les v domačo predelavo
- obdelanost površin.

KAJ IN KAKO BI IZBOLJŠALI NA PODROČJU PRAVOSODJA?
Ocena slovenskega sodstva na lestvici od 1-5: 2. Dejstvo je, da je slovenska pravna država v krizi, poudarjajo v SDS. Po njihovem je eno izmed načel pravne države je tudi prilagajanje spreminjajočim se življenjskim razmeram, poudariti pa je treba tudi odgovornost: „Pri tem moramo imeti pred očmi napis, ki je vklesan na knežji palači v Dubrovniku »obliti privatorum publicia curate«, pozabite na vaše zasebno, za javno skrbite, in ga tudi ponotranjiti. Le tako ne bo ostalo le pri zunanjem videzu načel pravne države.“ 
 
Za izboljšanje stanja na področju sodstva v SDS predlagajo:
1. Odprava sodnih zaostankov v vseh sodnih postopkih z določitvijo skrajnih rokov, v katerih mora biti postopek na sodiščih zaključen (najkasneje v šestih mesecih. 
2. Zagotovitev enotne sodne prakse (kot pri Ustavnem sodišču), s čimer bi se zagotavljalo pošteno sojenje, pravna varnost in pravična država.
3. Zaplemba nezakonito (tajkunsko) pridobljenega premoženja v zadnjih 23-tih letih.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?
„V stranki SDS ocenjujemo, da je višjo volilno udeležbo mogoče doseči predvsem preko vsebinskih sprememb oziroma spremembe volilnega sistema. V SDS zato delimo mnenje širše javnosti, da je sedanji volilni sistem slab, saj volivcu ne omogoča odločilnega vpliva na izbiro.  Zaupanje državljank in državljanov v politiko, pa je mogoče doseči z odgovornim delom, držanje obljub dani besedi in zavzemanjem za enakost, pravičnost za vse,“ pravijo.

O predsedniku stranke

Janez Janša se je rodil 17. septembra 1958 v Ljubljani. Diplomiral je iz obramboslovja, sodeloval je pri Časopisu za kritiko znanosti in Mladini. 31. maja 1988 je Janšo aretirala Služba državne varnosti. Na procesu je bil obsojen na 18 mesecev zapora. Zaradi velikega pritiska javnosti je bil po tretjini prestane kazni poleti 1989 izpuščen iz zapora.

Januarja 1989 je sodeloval pri ustanovitvi prve prave politične opozicijske organizacije v takratni Sloveniji - Slovenske demokratične zveze (SDZ). Na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila 1990 je bil na listi SDZ izvoljen za poslanca, nato je postal minister za obrambo. To funkcijo je nato opravljal še v dveh vladah Janeza Drnovška, marca 1994 pa so ga razrešili zaradi afere Depala vas. Funkcijo obrambnega ministra je opravljal tudi v vladi Andreja Bajuka. Leta 2004 je postal premier. Po predčasnih volitvah 2011 je bil Janša 28. januarja 2012 imenovan za 10. predsednika slovenske vlade. Ta je padla po objavi poročila protikorupcijske komisije, v katerem je nanj padel sum korupcije.

Janša je bil spoznan za krivega kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Janša je v zadevi Patria pravnomočno obsojen na dve leti zapora. Janša je oče hčerke Nike in sinov Žana, Črtomirja in Jakoba. V prostem času najraje zahaja v slovenske gore, kjer je spoznal tudi svojo soprogo Urško Bačovnik Janša.

O stranki

Začetki SDS segajo v leto 1987, v čas stavke litostrojskih delavcev, ko je nastal iniciativni odbor za socialdemokratsko stranko. Dve leti pozneje so ustanovili Socialdemokratsko zvezo Slovenije - SDZS. Njen prvi predsednik je bil France Tomšič, nato ga je zamenjal Jože Pučnik. Na prvih demokratičnih volitvah je stranka dosegla 7,8 odstotka glasov in je v Demosovi koaliciji postala del osamosvojitvene vlade.

Po aferi Depala vas je spomladi 1994 stranka zapustila Drnovškovo vlado. Marca 1996 se je stranka preimenovala v Socialdemokrate Slovenije - SDS. Septembra 2003 je stranka dobila današnje ime – Slovenska demokratska stranka. Oktobra 2004 je SDS zmagal na parlamentarnih volitvah, Janša pa je sestavil vlado skupaj z SLS, NSi in stranko DeSUS.

Na državnozborskih volitvah leta 2008 je Janševo SDS prehitel SD in tako se je stranka znova selila v opozicijo. Na predčasnih volitvah 4. decembra 2011 pa je SDS zaostala za Pozitivno Slovenijo, in je s 26,16 odstotka glasov postala druga najmočnejša stranka. Ker PS ni uspelo sestaviti vlado, je priložnost dobil Janša in 10. februarja 2012 je prisegla nova vlada. SDS je v vlado povabila še DL, DeSUS, NSi in SLS.

Program stranke SDS si lahko preberete TUKAJ.