Predsednik slovenske vlade Borut Pahor se bo danes ob 10. uri sestal s predstavniki vseh parlamentarnih strank, ki bodo izrazile svoje stališče do vladnega predloga glede Hrvaške. Premier je jasen, slovenske interese je treba zaščititi, svojo podporo pri tem mu je že napovedal tudi nekdanji premier Janez Janša. Sam je imel kot premier Pahorjevo podporo, zdaj se zgodba nadaljuje v obratni smeri. Čeprav dvomi, da bo Unija s tem zadovoljna, poudarja, da je Hrvaška že imela možnost umakniti sporne dokumente.

Bo Pahorju uspelo pri vprašanju Hrvaške poenotiti slovensko politiko? (Foto: Dare Čekeliš)

V LDS imajo podobno stališče. Naša soseda naj pride v EU, a ne na račun slovenskih interesov. Opozoriti je treba, "da ni Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja pripeljala vprašanje meje s Hrvaško", temveč Hrvaška, ki je v tem postopku predložila dokumentacijo, "ki posredno določa mejo tudi tam, kjer še ni določena", je poudarila predsednica stranke Katarina Kresal. Pahorjeva prizadevanja, da kot pogoj za nadaljevanje pristopnih pogajanj z EU Hrvaška iz pristopne dokumentacije pri pogajanjih umakne dokumente, ki pomenijo prejudiciranje meje, podpirajo tudi v SLS.

LDS Katarine Kresal bo predlog tudi najverjetneje podprl. (Foto: Dare Čekeliš)

Tudi Državni svet podpira zadnja stališča vlade v zvezi s Hrvaško. Pripisujemo velik pomen dobrim medsosedskim odnosom, vendar menimo, da bo vključitev Hrvaške v EU možna šele, ko se bo naša soseda jasneje opredelila do zgodovinskih evropskih vrednot, je dejal predsednik DS Blaž Kavčič. Ob tem je poudaril, da ne želi pogrevati nobenih teritorialnih ambicij, za katere bi sicer obstajali argumenti, ampak podpira "odločna stališča, ki pomenijo neodstopanje od teritorialnih pozicij Slovenije, ker so te zahteve popolnoma utemeljene".

Slovenska zahteva, naj Hrvaška iz pristopne dokumentacije umakne vse zemljevide in druge akte, ki prejudicirajo mejo, še ni izpolnjena, Pahor pa svojih stališč ni omilil. Po naših podatkih je Hrvaška v Bruselj v vsaj dveh primerih poslala dokumente, po katerih je v Piranskem zalivu mejna črta na sredini. Pa še: ko je šlo je za kmetijska zemljišča, je Hrvaška zemljišča na levem bregu Dragonje pripisala kar sebi, pa čeprav je to območje vsaj sporno, če že ne slovensko. In ker Hrvaška ne pristaja na slovenski ultimat, da mora pozabiti na te dokumente tudi, ko se bo pogajala o meji, se ji v petek v Bruslju morda obeta slovenska blokada. Odločitev o tem, ali bo Zagreb iz Ljubljane dobil rdečo ali zeleno luč, bo padla do petka.

Zdi se, da je velikega prijateljstva konec. Janša je pritegnil Pahorju. (Foto: POP TV)

Na Hrvaškem pa medtem vre. Mediji in javnost se vrtijo predvsem okoli obtoževanja Slovenije, da Hrvaški želi preprečiti vstop v EU, nekateri si celo želijo vrnitve nekdanjega slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ker naj bi bila sedanja slovenska vlada preveč agresivna. Neimenovani viri z vrha slovenske vlade pa naj bi hrvaškim državljanom obljubljali, da Sloveniji ne bodo popustili. Čeprav pa hkrati vsi opozarjajo, da nerešitev položaja za Hrvaško najverjetneje pomeni grožnjo pristopanju EU.

Bolj blag je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, ki je izjavil, da je na pogajalski mizi zadnji francoski predlog za rešitev slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU. Ocenil je, da sta obe strani blizu sprejetja besedila, a da ni skrivnost, da obstajajo formulacije, za katere ni soglasja. "Če si Slovenija želi jamstva, da hrvaška pogajalska stališča ne prejudicirajo meje, to lahko zagotovimo. Če pa ima slovenska stran druge cilje in načrte, ki to presegajo, je za hrvaško stran to nesprejemljivo. V tem primeru bo Slovenija svoje zahteve morala razložiti francoskemu predsedstvu in članicam EU," je še dejal Jandroković.

Zadnji neposreden poskus zbližanja slovensko-hrvaških stališč do odprtih vprašanj je bil ponedeljkov telefonski pogovor med Pahorjem in hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, a napredka nista dosegla.