Evropsko sodišče glede varčevalcev razsodilo proti Sloveniji

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je v zadevi Ališić soglasno razsodil, da sta Slovenija in Srbija tožnikom, varčevalcem LB oziroma Investbanke iz BiH, kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva.

Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli. V tožbi so trdili, da so jim države naslednice zaradi trajne nezmožnosti dviga starih deviznih vlog pri omenjenih bankah kršile pravice, ki jih varuje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Kršile naj bi jim pravico do poštenega sojenja, do učinkovitega pravnega sredstva, do prepovedi diskriminacije in pravico do prepovedi zlorabe pravic ter pravico do varstva premoženja.

V pilotni sodbi – kar pomeni, da velja za vse podobne primere – je senat poudaril, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot slovenskim oziroma srbskim državljanom, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank. To v primeru Slovenije – ki je po teritorialnem načelu na podlagi ustavnega zakona v začetku 90. let prejšnjega stoletja poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju – pomeni, da bi morala takoj izplačati varčevalce z vlogami do okoli 500 evrov, ostale pa v petih letih v desetih polletnih obrokih preko slovenskih bank. Na podlagi sodbe morata Slovenija in Srbija vsakemu izmed pritožnikov v treh mesecih plačati nepremoženjsko škodo v višini 4000 evrov skupaj z obrestmi.

Sodišče je razsodilo, da gre za sistemski problem in da morata državi v letu dni najti sistemsko rešitev za njihovo plačilo. Sodba je dokončna, saj je Slovenija s predložitvijo zadeve v obravnavo v velikem senatu izkoristila vse pravne možnosti, so še pojasnili.

Podobna sodba že leta 2012

Sodišče je o zadevi prvič odločilo 6. novembra 2012 in izdalo pilotno sodbo, v kateri je ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Kršitve EKČP s strani drugih toženih naslednic nekdanje SFRJ ni ugotovilo oziroma ugotavljalo. Glede Srbije je sedemčlanski senat odločil soglasno, glede Slovenije pa z večino, saj je sodnik iz Slovenije Boštjan M. Zupančič podal ločeno mnenje. V njem je izpostavil, da razsodba ni v skladu s teritorialnim načelom, nezadovoljen pa je bil tudi s sestavo senata, v katerem so bili od sedmih članov štirje iz držav, kjer so upniki, dva pa iz držav dolžnic.

Senat je sicer presodil, da gre za sistemski problem in da morata državi sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog tako tožniki iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju, dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.

Slovenija in Srbija sta se februarja 2013 pritožili in zahtevali ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča. Slovenija je v pritožbi med drugim izpostavila, da sodba v veliki meri odstopa od dosedanje sodne prakse sodišča, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike. Sodba tudi ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju.

Sodišče je pritožbo sprejelo in odredilo novo sojenje pred velikim senatom. Ta je nato 10. julija lani razpisal javno obravnavo, na kateri so tako tožniki kot Hrvaška, BiH in Makedonija menili, da bi veliki senat moral potrditi razsodbo iz novembra 2012. Trdili so, da gre za vprašanje zasebnega odnosa banke in varčevalcev in ne vprašanje nasledstva. Srbija in Slovenija sta na drugi strani vztrajali, da gre za nasledstvo, da je torej treba vprašanje rešiti na pogajanjih med naslednicami. To po njunih ocenah potrjujeta tako sporazum o nasledstvu kot sodelovanje naslednic na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu v letih 2001 in 2002, kot tudi sodba v zadevi Kovačić, v kateri je sodišče spodbudilo države naslednice, naj najdejo rešitev v skladu s sporazumom o nasledstvu. To stališče potrjuje tudi memorandum o razumevanju, ki sta ga marca 2013 sklenili slovenska in hrvaška vlada o vprašanju prenesenih deviznih vlog LB na Hrvaškem.

Prvo tožbo hrvaških varčevalcev sodišče zavrnilo

To je druga tožba, ki jo glede varčevalcev obravnava sodišče v Strasbourgu. Tožbo v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji" – treh hrvaških varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu iz leta 1998 – je leta 2006 zavrnilo, ker sta bila medtem dva tožnika v celoti izplačana, tretja pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi tožnikov je nato oktobra 2008 tožbo dokončno zavrglo.

Slovenija je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju.

V BiH vprašanja starih deviznih vlog še niso rešili, tako okoli 165.000 bivših deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu zahteva skupno 90 milijonov evrov. Na Hrvaškem so v javni dolg prenesli le del deviznih vlog, tako da v podružnici LB Zagreb 132.000 varčevalcev zahteva okoli 178 milijonov evrov. Srbija in Črna gora ter Makedonija so prevzele obveznost izplačila deviznih vlog v javni dolg.

Kronološki pregled nekaj poskusov ureditve tega vprašanja

25. junij 1991 - Slovenija je v 19. členu ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti prevzela jamstva za vse devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije.

23. februar 1993 - DZ je sprejel zakon o ustanovitvi sklada za sukcesijo, ki je bil pristojen za uveljavljanje terjatev in poravnavanje obveznosti Slovenije ter pravnih in fizičnih oseb z območja Slovenije v postopku delitve premoženja, pravic in obveznosti SFRJ.

23. december 1991 - Hrvaška vlada je sprejela uredbo o pretvorbi deviznih depozitov hrvaških državljanov v bankah na Hrvaškem v javni dolg. Po podatkih Hrvaške narodne banke je od okoli 420 milijonov evrov depozitov v LB Zagreb Hrvaška v javni dolg prevzela 260 milijonov evrov.

27. julij 1994 - Slovenija je v dopolnitvah ustavnega zakona iz leta 1991 ustanovila Novo Ljubljansko banko, na katero so prenesli vse poslovanje LB ter premoženje na računih doma in v tujini. Obveznosti do tujih bank upnic in NBJ ter obveznosti iz naslova neizplačanih deviznih vlog varčevalcev iz držav na ozemlju nekdanje SFRJ so ostale LB.

leto 1995 - Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb sta proti LB in NLB na hrvaškem sodišču vložili prve tožbe. Skupno sta jih vložili okoli 30 s terjatvami za okoli 150 milijonov evrov, ki sta jih izplačali deviznim varčevalcem LB Zagreb po prenosu dela deviznih vlog v javni dolg leta 1991. Pooblastilo hrvaške vlade za tožbe sta dobili leta 1995 in 2001. Vrhovno sodišče je leta 2009 razveljavilo vse tožbe in jih vrnilo v vnovični postopek.

26. junij 1997 - DZ je sprejel dopolnila zakona o skladu za sukcesijo, s katerimi so prekinili vse sodne postopke v Sloveniji, povezane z nasledstvom. V skladu s tem so nato prekinili oz. preložili 110 tožb in tri izvršbe zoper LB in NLB pred pristojnim sodiščem v Ljubljani.

marec 1999 - Premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša, sta se dogovorila, da bosta državi za neobvezujočo strokovno presojo statusa podružnice LB Zagreb zaprosili Mednarodni denarni sklad (IMF). Slovenija je junija 1999 potrebno dokumentacijo posredovala IMF, Hrvaška pa je ni poslala.

leto 2000 - Hrvaška narodna banka je ukinila žiro račun LB Zagreb, zaradi česar slednja ni mogla več poslovati.
29. junij 2001 - Naslednice nekdanje SFRJ so na Dunaju podpisale sporazum o nasledstvu. Ta med drugim pravi, da se vprašanje prevzema jamstev za stare hranilne devizne vloge rešuje na pogajanjih v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (Bis).

18. december 2001 - V Baslu je pod okriljem Bis potekalo prvo pogajanje glede prevzema jamstev nekdanje SFRJ za stare hranilne vloge. Pogajanja so potekala še 12. marca, 28. maja in 5. julija 2002, a niso prinesla rezultatov.
12. julij 2002 - Slovenski parlament je ratificiral sporazum o nasledstvu.

4. marec 2004 - Kot zadnja naslednica nekdanje SFRJ je sporazum o nasledstvu ratificirala Hrvaška.
2. junij 2004 - Sporazum o nasledstvu je začel veljati.

17. marec 2005 - Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da zakon o preoblikovanju sklada za sukcesijo in ustanovitvi javne agencije za nasledstvo iz julija 2004 ni skladen z ustavo, ker ne določa nadaljevanja pravdnih in izvršilnih postopkov, prekinjenih oz. preloženih na podlagi zakona o skladu za sukcesijo.

6. marec 2006 - DZ je sklad za sukcesijo z zakonom preoblikoval v sklad za nasledstvo. To je storil po odločbi ustavnega sodišča, a v 23. členu ohranil prekinitev oz. odložitev vseh sodnih postopkov v Sloveniji, povezanih z nasledstvom.

6. november 2006 - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je zavrglo tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje podružnice LB v Zagrebu ("Kovačić in ostali proti Sloveniji"), ker so bile dvema tožnikoma v celoti povrnjene devizne hranilne vloge, tretja tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Po pritožbi je 3. 10. 2008 tožbo dokončno zavrglo.

julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški poslala predlog rešitve odprtih vprašanj, tudi glede varčevalcev nekdanje LB. Vsebina ni znana. Premier Janez Janša pa je po srečanju s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem 26. 8. na Bledu povedal, da bosta državi vprašanje skušali rešiti dvostransko. Zagreb je ponovil, da mora LB vrniti dolg hrvaškim varčevalcem, saj gre za civilnopravno razmerje med varčevalci in banko.

2. december 2009 - Ustavno sodišče je razveljavilo 23. člen zakona o slovenskem skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo, ker posega v pravico do sodnega varstva. S tem je odredilo odmrznitev postopkov proti LB in NLB pred slovenskimi sodišči.

15. februar 2010 - Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je po odmrznitvi postopkov nadaljevalo prvo sojenje proti nekdanji LB. Sodišče je razsodilo v prid hrvaške varčevalke. Na slovenskih sodiščih naj bi bilo doslej že več kot deset pravnomočnih sodb.

konec marca 2010 - Prvič se je sešla slovensko-hrvaška mešana komisija na ravni vlad, ki naj bi po sklenitvi arbitražnega sporazuma novembra 2009 strokovno pregledala ostala odprta vprašanja, tudi problem varčevalcev.
31. julij 2010 - Premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta v Bohinju dosegla dogovor o smeri rešitve vprašanja dolga hrvaških varčevalcev LB na podlagi sporazuma o nasledstvu. Strokovnjaki naj bi se v treh mesecih dogovorili o podrobnostih ponovnih pogajanj v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (Bis).

14. oktober 2010 - Hrvaška vlada je Bis uradno izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah v skladu s prilogo C sporazuma o nasledstvu. Slovensko vlado je hrvaški minister za finance Ivan Šuker obvestil, da bo Hrvaška spoštovala sporazum o nasledstvu in da bo vprašanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu. Slovenija je zato dala soglasje za začasno zaprtje poglavja 4 o prostem pretoku kapitala v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU.

15. november 2010 - Hrvaška je sporočila, da je prejela odgovor banke Bis, da ni pristojna za reševanje problemov LB. Je pa Bis ponudila pomoč pri organizaciji srečanja naslednic o tem vprašanju.

12. oktober 2011 - V rednem letnem poročilu Evropske komisije o napredku Hrvaške ter nato v sklepih Sveta za splošne zadeve (5. 12.) in sklepih Evropskega sveta (9. 12.) ob podpisu hrvaške pristopne pogodbe je bilo zapisano, da se je Hrvaška oktobra 2010 v času pogajanj o poglavju o prostem pretoku kapitala "strinjala z nadaljevanjem pogajanj o vprašanju LB pri Bis".

19. april 2012 - Hrvaška vlada je podprla Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb v sodnih postopkih proti LB oziroma NLB za prenesene devizne vloge varčevalcev LB. 10. 5. je ta sklep razveljavila, ker naj bi bil s pravnega vidika odveč. Pooblastila so tako ostala.

7. julij 2012 - Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić sta se v Dubrovniku dogovorila, da bosta državi imenovali finančna strokovnjaka, ki bosta vladama predlagala rešitev za vprašanje prenesenih vlog LB na Hrvaškem.

12. julij 2012 - Slovenska vlada je nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja imenovala za finančnega strokovnjaka za rešitev prenesenih vlog LB. Zagreb je 19. 7. imenoval nekdanjega namestnika guvernerja centralne banke Zdravka Rogića. Sestala sta se večkrat, nazadnje 4. 7.2013 s sestankom z zunanjima ministroma na Gradu Strmol.

6. november 2012 - Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v primeru "Ališić in drugi" - tožbi treh deviznih varčevalcev iz BiH pri LB Sarajevo in srbski podružnici Investbanke v Tuzli proti vsem petim naslednicam SFRJ - razsodilo proti Sloveniji in Srbiji, da morata sprejeti ukrepe za poplačilo vseh starih deviznih vlog. Slovenija in Srbija sta se februarja 2013 pritožili in zahtevali ponovno obravnavo. Komisija velikega senata sodišča je 19. marca 2013 pritožbi ugodila in zadevo predložila v ponovno odločanje velikemu senatu. Veliki senat je 10. julija 2013 sklical javno obravnavo, na kateri je poslušal utemeljitve predstavnikov tožnikov kot tudi toženih držav naslednic.

11. marec 2013 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Zoran Milanović sta na Mokricah podpisala memorandum, s katerim vladi soglašata, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog LB rešili v okviru nasledstva, tožbe proti LB in NLB glede teh vlog bodo na Hrvaškem mirovale; Slovenija pa bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU. DZ jo je nato 2. aprila ratificiral.

3. september 2013 - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je izjavila, da se je Banka za mednarodne poravnave (Bis) razglasila za nepristojno glede reševanja vprašanja neprenesenih vlog nekdanje LB na Hrvaškem. Zunanji minister Karl Erjavec je to zanikal. Bis je 6. 9. pojasnila, da nima več vloge v povezavi s pogajanji na podlagi sporazuma o nasledstvu, lahko pa ponudi prostore za srečanje vpletenih strani.

21. januar 2014 - V prvih razsodbah po sklenitvi memoranduma v Mokricah je sodišče v Zagrebu odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Ljubljana je to označila za kršitev memoranduma, toženi stranki pa sta se pritožili na sodbo. Hrvaška trdi, da memorandum ni mednarodna pogodba, ker je ni ratificiral sabor.