Slovenija skozi oči Američana: Dežela polna presenečenj

Ameriški New York Times je objavil reportažo novinarja Setha Sherwooda, ki je junija potoval po Sloveniji in je bil nad našo državo navdušen.

V začetku svoje pripovedi omeni mešanje slovenskega in italijanskega jezika na Obali ter se ob tem vpraša: "V kakšno čudno deželo sem prišel?" Kmalu ugotovi, da je prišel v deželo številnih presenečenj.

Našo prestolnico Sherwood opisuje kot mesto, ki je polno energije in doda, da je na vsakem koraku moč videti dobro oblečene Slovence, ki se po mestu vozijo s kolesom. Ob tem omenja, da sta Ljubljana in nekdanja prestolnica Jugoslavije Beograd precej različni mesti. Beograd je po njegovem mnenju živahno mesto, ki ga "oblega“ siva arhitektura in propadajoča infrastruktura. Ljubljana pa je po drugi strani neke vrste slovanski København, podoba učinkovitosti in razcveta.

Med obiskom prestolnice je utrip mesta želel začutiti s sprehodom po ulicah, obiskom galerij in raznih trgovinic, odpravil pa se je tudi na Ljubljanski grad. Tam je okusil tradicionalno slovensko hrano, takšna ponudba pa je bila po njegovem mnenju pohvalna, saj večina lokalnih restavracij sicer nudi mešanico italijanske, avstrijske in srbske hrane.

Najbolj varovana skrivnost: Jadransko morje

Pri odkrivanju Slovenije je kot najbolj varovano skrivnost označil neskončno modrino Jadranskega morja. Seveda je opazil, da je naša obala kratka in da gre v primerjavi z obalo Italije ali Hrvaške za drobtinico. "A ravno to je njen čar," pravi Sherwood. Medtem ko se tuji turisti valijo v Trst in Dubrovnik, le poznavalci vedo za slovenske obmorske vasi, je zapisal.

Ko je sedel v Piranu, je opazil barvitost stavb. Hiše v barvi breskve, limone in jagode, ki imajo oranžno streho, so po njegovo idealna podoba za razglednice. Vtis nekoliko kvari le marina, ki ima zarjavele ograje in škripave čolne.

Sherwood je v pogovoru s Slovenci sicer izvedel, da smo deloven narod, a v Piranu ni bilo čutiti pretirane zagnanosti po delu. Ljudje so se sončili, starejši moški so na klopeh igrali šah, počasi pa se je po morju premikala turistična ladja. "Zdelo se je, kot da se je pod soncem stopila vsa ambicija in so jo odnesli valovi,“ je zapisal. V Piranu pa so ga postavili tudi pred izredno težko odločitev. V piceriji se je moral odločiti, katero pivo bi pil. Na koncu je naročil laško in union. 

Maribor: Hribi polni trt

Sherwood je obiskal tudi Maribor, kjer je ugotovil, da namesto pastelnih hiš stojijo habsburške stavbe. Za stavbami se je dvigalo zeleno Pohorje s smučarskimi progami, ki čakajo na sneg. Okoliški hribi so bili polni trt. Pri svojem obisku ni izpustil niti najstarejše trte, a vina te trte ni mogel poskusiti. Razložili so mu, da vino polnijo v 2,5 decilitrske stekleničke in jih uporabljajo za protokolno darilo. Takšno steklenico imajo denimo Bill Clinton, Arnold Schwarzenegger, papež in japonski cesar.

Postojnska jama kot prispodoba za Slovenijo

Zadnje slovensko presenečenje pa je ležalo v Postojni. Pridružil se je turistom in se spustil v Postojnsko jamo, ki ga je očarala. Pri tem so se mu posebej zanimive zdele človeške ribice, turistična vodička Katja pa mu je razložila, zakaj ime človeška ribica, in sicer iz dveh razlogov: ker lahko živijo do okoli 100 let, tako kot ljudje, in ker je njihova barva podobna barvi naše kože.

Ko se je skupina turistov vračala iz teme nazaj na svetlobo, je razpravljala o tem, kar je pravkar videla: nekaj malo znanega, surovo lepoto, kjer živijo nepričakovani prebivalci. Za trenutek se je to zdela najboljša prispodoba tudi za Slovenijo samo.