'Slovenija nas ne bo pustila v EU do 2015'

"Ne glede na to, da slovenska diplomacija že mesece pripravlja teren za takšno odločitev, je slovenski veto vendar presenečenje in izjema v zgodovini EU," piše glavni urednik Jutarnjega lista Mladen Pleše. Pri tem se sklicuje na neimenovani "zahodni diplomatski vir", ki trdi, da je slovenska odločitev rezultat prepričanj slovenske politične elite. Za veto naj bi se zavzemala zato, ker naj bi bila to poslednja priložnost, da se za vedno natančno določijo in oblikujejo državne meje.

"V Ljubljani menijo, da gre za zgodovinsko priložnost, ki se ne bo več ponovila, zato pa je ne smejo izpustiti za nobeno ceno," je povzel zagrebški časnik izjavo neimenovanega diplomata, ki je ocenil, da ne gre pričakovati, da bo Slovenija popustila v pogajanjih s Hrvaško. Ne nazadnje v Sloveniji obstaja politični konsenz, takšna politika pa ima podporo 99 odstotkov prebivalstva, naj bi še povedal omenjeni diplomat.

Kaj so pravi nameni Slovenije?

Ne gre zgolj za meje, saj namerava Ljubljana preko Zagreba uresničiti še nekaj pomembnih strateških nalog, ker vstop Hrvaške v EU doživljajo kot poslednjo priložnost tudi za urejanje vseh drugih dvostranskih problemov med državama. "To pomeni, da bodo skušali prisiliti Zagreb, da odstopi od zahtev po vrnitvi denarja deviznim varčevalcem Ljubljanske banke in da dovoli vstop slovenskim bankam na Hrvaško."

Med "političnimi razlogi Ljubljane" za blokado časnik navaja tudi slovenska prizadevanja za pospešen vstop Srbije v EU, ki je za Slovenijo najzanimivejši trg. Poleg tega bo odložitev vstopa Hrvaške v EU okrepila vlogo pristanišča Koper, za katerega si Slovenci želijo, da bi postalo glavno jadransko pristanišče v EU.

Jutarnji list dodaja, da Zagreb nima veliko manevrskega prostora, kot da nadaljuje z izpolnjevanjem kriterijev za vstop v EU in da še naprej zahteva srečanje z Ljubljano ob navzočnosti predstavnikov EU.

"Obenem je treba evropskim politikom še naprej pojasnjevati ozadje slovenske blokade. Saj, če nekdo sliši za slovensko zahtevo, da se Hrvaška odpove dokumentom, ki ji gredo v prid na mednarodni arbitraži, mu ni težko prepoznati pravih namenov Ljubljane," sklene zagrebški časnik, ki dodaja, da le EU lahko še nekaj stori. To bi se, kot piše, lahko zgodilo morda že 25. januarja na zasedanju ministrskega sveta v Bruslju, ko bi na dnevni red lahko prišlo tudi obnašanje Slovenije. 

Topolanek: Rad bi osebno prispeval k reševanju problema

Češka, ki trenutno predseduje EU, je že ponudila posredovanje v slovensko-hrvaškem sporu. "Rad bi osebno prispeval k reševanju problema med državama," je povedal češki premier Mirek Topolanek. “Pospešitev pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo je trenutno problem številka ena, vendar problem kot celota ni povezan samo s pogajanji za članstvo Hrvaške v EU, temveč tudi z ratifikacijo pristopne pogodbe za njeno članstvo v Natu,” je še dejal.

“Nikoli nisem rekel, da naj bi bil problem Slovenije in Hrvaške evropski problem, rekel sem, da bi moral ostati dvostranski problem, pri čemer pa češko predsedstvo lahko pomaga pri reševanju tega problema,” je prepričan Topolanek. "Ta spor je lahko rešen samo na mednarodnem sodišču, mednarodni arbitraži ali neki posebni arbitraži." Za to je sicer po njegovih besedah potrebna "dobra volja obeh strani", dogovor pa mora biti na koncu potrjen v obeh parlamentih, kar je bil problem v preteklosti.

Na površini se to zdi preprost problem meje na morju med Slovenijo in Hrvaško oziroma prostega dostopa do morja, a žal ta problem blokira številna poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je še menil.

Spor pa po njegovih besedah ni povezan samo z EU, ampak tudi z ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške za članstvo v Natu, je k temu dodal češki premier in povedal, da je širitev ena prednostnih nalog češkega predsedstva, pri čemer je posebej izpostavil Hrvaško. Država je po njegovih besedah dokazala, da si resnično prizadeva za izpolnitev vseh določenih pogojev za vstop, zato bi jo EU morala ustrezno podpreti.

Brejc: Vsaka članica mora predložiti verodostojne dokumente

Na problem Hrvaške je danes v razpravi v Evropskem parlamentu Topolaneka posebej spomnil evropski poslanec Mihael Brejc (EPP-ED/SDS). Kot je dejal, mora vsaka kandidatka za članstvo predložiti verodostojne dokumente, sicer jo je treba na to opozoriti.

Češki premier je po navedbah virov v Strasbourgu na Brejčevo vprašanje odgovoril z besedami, da se zaveda tega odprtega vprašanja ter da želi "osebno prispevati pri reševanju problemov med Slovenijo in Hrvaško". Premier je tudi zagotovil, da poteka dialog z obema stranema s ciljem, da bi se rešitev našla čim prej.

Pri tem so se v Bruslju pojavile napovedi, da se pripravlja srečanje med Slovenijo in Hrvaško na ministrski ravni ob prisotnosti češkega predsedstva, ki pa jih za zdaj ni uradno potrdila nobena stran.