V hrvaških medijih so povzemajoč intervju, ki ga je opravil časopis Večer s prestojnikom Katedre za mednarodne odnose Milanom Brglezom, poudarili, je profesor izjavil, da ni mogoče, da bi celoten Piranski zaliv pripadal Sloveniji. To po mnenju Dnevnika.hr in Jutarnjega lista pomeni, da s tem postanejo stališča nekdanjega premierja Janeza Janše in sedanjega premierja Boruta Pahorja glede meje zelo relativna. V hrvaškem internetnem časopisu Jutarnji.hr so prav tako z naslovom 'Slovenci priznavajo' in 'Ne more biti celoten zaliv slovenski' komentirali izjave Brgleza.

Milan Brglez (Foto: POP TV)

Glede vprašanja stanja na meji med Hrvaško in Slovenijo na dan 25. junija 1991 pa je Brglez dejal sledeče: "Omenjeni datum je relevanten za kopensko mejo, ni pa tako pomemben za morsko, saj je bila tam meja fiktivna. V takem obsegu je ni nihče priznaval. Če bi jo – recimo, ko Slovenija trdi, da ima nadzor nad celotnim Piranskim zalivom –, to lahko privede do nekega neobičajnega rezultata. Če s hrvaškega kopnega stopiš v vodo, si potemtakem v Sloveniji. Zato je nemogoče, da bi bil akvatorij tega zaliva lahko v celoti slovenski, če ni slovensko tudi ozemlje okoli zaliva," so zapisali v Večeru.

Brglez poudarja, da je s t. i. Brionskim sporazumom o vrnitvi na stanje 25. 6. 1991 Slovenija odstopila od dogovora Drnovšek-Račan. "Vrnitev na stanje 25. 6. 1991 je izjava dveh vlad, kar samo po sebi še ni dokaz, da gre za mednarodno pogodbo. To je pomembno, čeprav ima tudi ta izjava lahko status mednarodne pogodbe, če bi jo druga stran priznala kot tako. S tem datumom pa ima zvezo tudi Badinterjeva arbitraža. Ta arbitraža je tudi ugotavljala stanje uti possidetis iuris in so republiške meje postale meddržavne meje. Badinterjeva komisija je pomembna za nas in za Hrvaško, saj smo jo oboji priznali," je še dejal Brglez.

Kako naprej po blokadi?

(Foto: POP TV)

Brglez še poudarja, da je Slovenija legitimno zahtevala od Hrvaške umik vseh tistih dokumentov, "ki bi utegnili prejudicirati mejo oziroma jih narediti za mednarodno pravno nerelevantna. Moralo je biti jasno, da Slovenija izvajanja hrvaške zakonodaje na spornih območjih po 25. 6. 1991 ne priznava, saj bi njen molk mednarodno pravno pomenil pristanek na enostranska dejanja druge strani". Dodaja še: "Toda, ali lahko postavite zahtevo, da teh aktov Hrvaška kje drugje, ne le znotraj EU, ne bo uporabila? To je že bolj sporno vprašanje."

Brglez poudarja, da navkljub blokadi Slovenije pri pogajanju Hrvaške za vstop v EU mora "izhod iz zapleta ohraniti čast teh držav. Morda lahko popustiš pri čem, da vsaj nekaj dobiš. Ampak dobiti morata obe strani. Če gre za to, da pred tretjega ne smeš prinesti svojih dokumentov, prej pa je bila zahteva samo to, da jih izločiš iz dokumentacije predpristopnih pogajanj, je možen manever – če ga že moram videti –, da se ta tretji sploh ne omenja."