Državni zbor je na izredni seji s 57 glasovi za in štirimi proti od navzočih 67 poslancev sprejel sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. S tem je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno državo. Srbsko zunanje ministrstvo se je že odzvalo, slovenski vladi je poslalo protestno noto. Zunanji minister Vuk Jeremić je v skladu z akcijskim načrtom zunanjega ministrstva, ki ga je sprejela srbska vlada, ukazal takojšnji odpoklic srbskega veleposlanika v Sloveniji Predraga Filipova, so sporočili s srbskega zunanjega ministrstva. Veleposlanik mora državo gostiteljico zapustiti v 48 urah od izročitve protestne note in se do nadaljnjega vrniti na posvet v Beograd. Govori se, da bi ta lahko trajal kar šest mesecev.
Proti le SNS in Peče
Proti priznanju so glasovali poslanci SNS in vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Sašo Peče. Poslanski skupini SNS in nepovezanih poslancev sta v dopoldanskem delu seje pojasnili, da priznanja Kosova ne bosta podprli, ker gre za škodljivo in prehitro odločitev.
Zmago Jelinčič je povedal, da bo po oceni poslanske skupine SNS priznanje Kosova ena največjih napak, ki jih bo storila Slovenija in od katerih ne bo imela koristi, ampak gospodarske izgube, pomenila pa bo tudi "nož v hrbet Srbiji". Pri sedanjem prehitrem priznanju pa gre po njegovem mnenju "za pritiske ZDA in posledično tudi držav EU".
Tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kot je povedal Sašo Peče, menijo, da do priznanja prihaja prehitro in da bo z njim DZ "poteptal" mednarodno pravo. Priznanje po njihovo ni v interesu Slovenije, ampak ZDA, katere direktive sprejema MZZ in zunanji minister Dimitrij Rupel. Nepovezani poslanci so v torek na predsednika DZ Franceta Cukjatija naslovili zahtevo, naj z dnevnega reda seje umakne vprašanje Kosova, ker je za priznanje prezgodaj. Ker zahteva ni bila skladna s poslovnikom, o njej niso glasovali.
'Ni šlo za direktivo ZDA'
Rupel je zavrnil očitek, da bi pri priznanju Kosova šlo za direktivo ZDA in tovrstne interpretacije označil za "zgrešene", "neumne" in "bedaste". Dokaz, da ni šlo za direktivo, je tudi v tem, da Slovenija ni med prvimi priznala nove države.
V imenu predlagatelja je pred tem Rupel pojasnil, da je vlado pri sprejemu predloga za priznanje 21. februarja vodila ugotovitev pogajalska trojke, da nadaljevanje pogajanj med Prištino in Beogradom ne bi prineslo nove rešitve in da je bila deklaracija o neodvisnosti Kosova 17. februarja legitimen izraz volje velike večine prebivalcev Kosova. Vlada je upoštevala tudi posebne zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je primer Kosova edinstven, je dejal. Vlado pa so vodile tudi pravica narodov do samoodločbe, na katero se je oprla tudi Slovenija pri svoji osamosvojitvi.
Vodila jo je tudi odločenost, da skrajneži, ki so razdejali slovensko veleposlaništvo v Beogradu, in grožnje s povračilnimi ukrepi ne morejo diktirati slovenske zunanje politike, je dodal Rupel in poudaril, da ne gre za odločitev, ki bi bila uperjena proti Srbiji, ampak da jo Slovenija sprejema v okviru politike EU oziroma politike mednarodne skupnosti.
Stališča poslancev
Miran Potrč je v imenu poslanske skupine SD dejal, da bi si želeli kompromisne rešitve za Kosovo, kljub temu pa je podprla priznanje v upanju, da bo prispevalo k ohranjanju miru in razvoja v Srbiji in na Kosovu ter da ne bo privedla do poslabšanja odnosov z obema. Milan Cvikl (SD) pa je menil, da bo mednarodna skupnost morala dokazati, da gre za primer sui generis, sicer se bo soočila z nastajanjem novih držav, proti priznanju katerih bo po priznanju Kosova težko nastopiti.
Jožef Školč (LDS) je povedal, da bo poslanska skupina LDS podprla priznanje Kosova kljub njegovi "nejasni prihodnosti". Pričakujejo pa, da bodo oblasti na Kosovu prevzele odgovornost za svojo usodo in da bo mednarodna skupnost bdela nad spoštovanjem uresničevanja zavez Prištine.
Po oceni poslanske skupine NSi, je povedal njen vodja Jožef Horvat, je izbrani čas za priznanje "optimalen", saj je ureditev statusa Kosova nujna zaradi stabilnosti regije, do neodvisnosti pa imajo pravico tudi na podlagi pravice do samoodločbe. Da ima Kosovo pravico do samoodločbe, sta menili tudi poslanski skupini SLS in SDS. Kot je dejal Jožef Jerovšek (SDS), bi bilo odlašanje priznanja Kosova neprimerno tudi zato, ker gre za primer sui generis.
Poslanska skupina DeSUS po besedah Vilija Rezmana podpira priznanje, saj morata tako EU kot Slovenija storiti vse, da bi Kosovo čim prej dobilo vse atribute državnosti.
Matej Lahovnik je poudaril, da so v poslanski skupini Zares opozarjali, da gre pri priznanju Kosova za konflikt načela pravice do samoodločbe narodov in ozemeljske celovitosti, pa tudi za neodgovorno ravnanje, saj bo Slovenija "tista članica EU, ki bo ob hitrem priznanju suverenosti in neodvisnosti Kosova utrpela največ gospodarske škode".
Neenotnost srbske politike
Srbska skupščina je začela razpravo o predlogu resolucije, v skladu s katero bi se Srbija EU pridružila samo skupaj s Kosovom. Predsednik parlamenta Oliver Dulić pa je sejo parlamenta kmalu po začetku prekinil, češ da mora o predlagani resoluciji najprej razpravljati srbska vlada, šele nato pa bodo lahko o njej odločali poslanci.
Resolucija, ki jo je predlagala Srbska radikalna stranka (SRS), EU poziva, naj "jasno in nedvoumno" pove, da je Kosovo del Srbije, sicer se pristopna pogajanja med Unijo in Srbijo ne bodo nadaljevala. Predlog med drugim tudi obsoja "nezakonito odločitev EU, da v Srbijo (na Kosovo) pošlje misijo Eulex, s čimer EU krši osnovna načela mednarodnega prava". Resolucija bo verjetno sprejeta, saj naj bi jo poleg radikalcev podprli še člani Demokratske stranke Srbije (DSS) premiera Vojislava Koštunice, Nove Srbije (NS) in Socialistične stranke Srbije (SPS). Nasprotovanje resoluciji so izrazile Demokratska stranka (DS) predsednika Borisa Tadića, G17 Plus, Liberalno demokratska stranka (LDP) in Zveza vojvodinskih Madžarov. Tadić meni, da bi njeno sprejetje vodilo le v nadaljnjo izolacijo Srbije in da ne koristi zaščiti Kosova.
Sprejetje resolucije bi povzročilo razkol v srbski liberalno-konservativni vladni koaliciji in bi lahko povzročilo celo padec vlade in razpis predčasnih volitev. Druga možnost je, da bi novo vlado oblikovali Koštuničeva konservativna DSS in radikalci.
