''Vse zmoremo, če smo enotni''

''Domovina, ki ji služite, praznuje samostojnost. Brez enotnosti je ne bi dosegla. Narodom, zlasti manjšim, državnost ni podarjena. Izborjena je. Tudi naša,'' je v govoru slovenskim vojakom na Kosovu ob današnjem dnevu samostojnosti in enotnosti dejal slovenski premier Borut Pahor. ''Vi ste danes dediči tistega najbolj elementarnega poguma. Imate vse razloge, da ste ponosni na to,'' je vojakom še povedal Pahor.

Osrednje Pahorjevo sporočilo pa je, da ''vse velike podvige zmoremo doseči le skupaj, enotni''. To je po njegovih besedah tudi sporočilo za prihodnost. ''Zmagamo, torej uspešno prebrodimo krizo in nadaljujemo pot v krog najbolj razvitih in solidarnih držav le, če se lahko zanesemo eden na drugega. Odvisni smo eden od drugega. Potrebujemo drug drugega,'' je poudaril premier.

Mineva 18 let od slovenskega plebiscita

Na plebiscitu je na vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, to je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Izidi so bili uradno razglašeni tri dni po plebiscitu, tako da 26. december praznujemo kot državni praznik,  do pred dvema letoma pa se je imenoval dan samostojnosti. Konec septembra 2005 je DZ sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki je dan samostojnosti preimenovala v dan samostojnosti in enotnosti. S spremembo imena naj bi poudarili izpričano enotnost državljanov, ki so se na plebiscitu odločili za samostojno Slovenijo.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 na podlagi odločitve za samostojno državo uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti in tako postavila formalni temelj slovenski samostojnosti.

Trnova pot do prave samostojnosti in neodvisnosti

Trnova pot do prave samostojnosti in neodvisnosti

Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa so blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.

Obenem z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. Brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.

Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom.

Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januarja 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (na primer stalne članice Varnostnega sveta OZN), 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava, piše v Korakih v času.

Pesek: Kjučen je bil tajni sestanek v Poljčah

Novinarka in zgodovinarka Rosvita Pesek je pojasnila, da brez koalicije Demosa v tako hitrem času in na tak način ne bi bilo osamosvojitve Slovenije. "Verjetno bi tudi naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, tj. komunisti, mladinci in socialisti, šli v smeri samostojnosti in večanja republiških pristojnosti v razmerju do federalnih," je poudarila.

A je ob tem dodala, da verjetno, "vsaj kolikor zdaj lahko razberemo iz vseh teh magnetogramov in drugih virov, tako hitrega in učinkovitega reza, kot ga je naredil Demos v letu in pol – moramo vedeti, da je trajal proces osamosvojitve leto in pol –, gotovo ne bi dosegli".

Balažic: Demos je odigral zgodovinsko vlogo

Politolog in publicist Milan Balažic meni, da bi prišlo do osamosvojitve od Jugoslavije tudi, če koalicija Demos ne bi zmagala na volitvah spomladi leta 1990. "Vendar bi bila pot daljša in verjetno tudi bolj tvegana, ker okvir takrat razpadajoče federacije ni nudil Sloveniji nobene varnosti več," je pojasnil in poudaril, da se je na koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let pričakovalo, da bo prišlo v Jugoslaviji do več oboroženih spopadov.

V nasprotnem primeru, če Demos ne bi zmagal, bi verjetno prišlo "do istega rezultata, vendar verjetno z več konflikti in žrtvami", je znova poudaril in pojasnil, da je Demos pri osamosvojitvi "odigral svojo zgodovinsko vlogo".