Slovenija od osamosvojitve do danes: za kilogram govedine smo leta 1991 delali 124, lani 74 minut

25. junija 1991 je Slovenija postala neodvisna. 26 let pozneje Statistični urad RS ugotavlja, kaj se je v vmesnem času spremenilo. Slovenija je takoj na začetku naletela na velike gospodarske težave in jih je uspešno premagala, a so se pozneje pojavile nove. V 2008 se je začela velika gospodarska kriza, pa tudi ta je zdaj, kot kažejo statistični podatki, premagana.

Rekordna inflacija, za štirikrat nižji BDP, upad kmetijstva, porast storitev

Leta 1991 se je slovensko gospodarstvo spopadlo z izgubo jugoslovanskega trga in z uvajanjem tržnega gospodarstva. V prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z visoko stopnjo inflacije: leta 1991 je bila skoraj 250-odstotna; pod 10 odstotkov je padla šele leta 1995. V 2015 smo imeli v Sloveniji celo deflacijo (–0,5 %). Družbeni bruto proizvod na prebivalca Slovenije je bil leta 1991 skoraj štirikrat nižji od bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2016; v 1991 je znašal 5.100 evrov, v 2016 pa 19.300 evrov. V prvih dveh letih po osamosvojitvi se je gospodarska aktivnost močno upočasnila: leta 1991 se je BDP realno zmanjšal za 8,9 odstotka, leta 1992 pa za 5,5 odstotka. V 2016 se je Slovenija med evropsko osemindvajseterico po višini BDP na prebivalca uvrstila na 13. mesto.

Struktura gospodarstva se je od leta 1991 do danes močno spremenila, podobne spremembe pa so značilne tudi za druge države. Delež dohodka iz kmetijskih dejavnosti v BDP se je od 1991 do 2016 zmanjšal za več kot polovico, s 5,7 odstotka BDP (1991) na 2,3 odstotka (2016). Močno se je zmanjšal tudi delež iz industrije in gradbeništva; te dejavnosti so v letu 1991 ustvarile 44 odstotkov BDP, v letu 2016 pa 32,4 odstotka. Močno pa se je povečal delež storitev, in sicer s 50,3 odstotka (1991) na 65,4 odstotka (2016).

Nekoč izvažali oblačila, danes zdravila

Spremembe v gospodarstvu se odražajo tudi v zunanji trgovini Slovenije. V letu 1992 so bila glavni izvozni proizvodi Slovenije cestna vozila (11 odstotkov izvoza), obleka (10 odstotkov) in električni stroji in naprave (9 odstotkov). V 2016 je bil največji delež vrednosti izvoza Slovenije ustvarjen s cestnimi vozili (15 odstotkov), sledili so električni stroji in naprave (10 odstotkov) ter medicinski in farmacevtski proizvodi (prav tako 10 odstotkov). Najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije je bila v vseh letih Nemčija. Pri trgovanju z drugimi članicami EU se je po osamosvojitvi Slovenije najbolj povečalo trgovanje z Avstrijo. Pri trgovanju z državami, ki niso članice EU, je Slovenija največ blaga izvozila v države, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije se je nekoliko povečal izvoz v Rusko federacijo, najbolj pa se je povečal v letih po gospodarski in finančni krizi. Izrazito pa se je povečal uvoz iz Kitajske; delež uvoza iz Kitajske je v letu 1992 znašal 0,3 odstotka, v letu 2016 pa je narasel na 3,2 odstotka celotnega uvoza blaga. V 2015 je s Kitajsko trgovala že več kot petina vseh uvoznikov (podjetij, ki uvažajo). Več jih trguje le še z Italijo, Nemčijo in Avstrijo.

Neverjeten porast turistov, a krajši čas bivanja

V 1991 smo našteli 1,4 milijona prihodov turistov, 2016 jih je bilo trikrat več, 4,3 milijona. Znižuje pa se število prenočitev posameznega turista; ob osamosvojitvi so turisti prenočili v Sloveniji povprečno 3,4-krat, v 2016 pa le še 2,6-krat. Ključni evropski trgi, od koder so prihajali turisti, ki so v letu 2016 ustvarili največ prenočitev tujih turistov pri nas, so bili: Italija (16 odstotkov tujih prenočitev), Avstrija in Nemčija (iz vsake po 11 odstotkov) in Hrvaška (5 odstotkov). Turisti iz neevropskih držav so v letu 2016 ustvarili 14 odstotkov vseh prenočitev tujih turistov pri nas. Prenočitev turistov iz Izraela je bilo v letu 2016 za 28 odstotkov več kot v letu 2015, iz Republike Koreje za 25 odstotkov več, iz Kitajske pa za 19 odstotkov več kot v 2015.

Ravnanje z okoljem se izboljšuje. Leta 2000 115 ekoloških kmetij, 2015 že 2700

Pomemben vidik kakovosti našega življenja je tudi okolje, v katerem živimo. Vseh okoljskih kazalnikov žal ni na voljo prav od leta 1991 naprej, zadnji trendi pa kažejo, da se ravnanje z okoljem v Sloveniji izboljšuje. Vsako leto nastane v Sloveniji od 400 do 450 kg odpadkov na prebivalca; zelo se povečuje delež ločeno zbranih odpadkov. V letu 2002 smo jih ločeni zbrali le 8,6 odstotka, ta delež se je nato ves čas povečeval in po zadnjih podatkih jih zberemo ločeno že skoraj 70 odstotokov. V tem obdobju se je povečal tudi delež odpadne vode iz kanalizacijskih sistemov, ki je bila pred izpustom prečiščena: s 70 odstotki (v 2002) na skoraj 90 odstotki (v 2015). Tudi investicije in tekoči izdatki za varstvo okolja kažejo, da se odnos do okolja spreminja na boljše, saj se je delež obeh v BDP v zadnjih 15 letih povečal (investicije na 1,15 odstotka BDP, tekoči izdatke na 1,3 odstotka BDP v 2015). Spremembe opažamo tudi pri pridelavi hrane: v letu 2000 je bilo v Sloveniji 115 ekoloških kmetijskih gospodarstev, v 2015 že skoraj 2.700. Močno se je spremenila tudi ribiška proizvodnja: ob osamosvojitvi je delež akvakulture v celotni ribiški proizvodnji predstavljal 11 odstotkov, v 2015 že 89 odstotkov.

Populacija se stara, učencev je manj, upokojencev je več

Slovenija se stara. 1. januarja 1991 je bila povprečna starost prebivalcev Slovenije 35,9 leta, 1. januarja 2017 že 43 let. Leta 1991 je bilo v Sloveniji skoraj 21 odstotkov prebivalcev mlajših od 15 let, na začetku 2017 je bil ta delež nižji za skoraj šest odstotnih točk; znašal je 14,9 odstotka. Obrnjeno velja za prebivalce, stare 65 let ali več: v 1991 jih je bilo med celotnim prebivalstvom 10,8 odstotka, v 2017 že 18,9 odstotka.

Posledica spremenjene demografske slike je na eni strani manjši vpis v osnovne šole. V 2015 je bilo skoraj 50.000 manj osnovnošolcev kot v 1991. Se pa število otrok, vpisanih v osnovno šolo, od leta 2011 spet nekoliko povečuje, kar je posledica večanja števila rojstev v obdobju od 2004 do 2010.

Več upokojencev, slabše pokojnine

Na drugi strani se povečuje število upokojencev, spreminja se tudi razmerje med zavarovanci in upokojenci, tudi pokojnine se v primerjavi s plačami nižajo. V 1992 je bilo v Sloveniji 420.000 upokojencev (med te štejemo tiste, ki so prejemali starostno, invalidsko, družinsko ali vdovsko pokojnino); to število je do leta 2016 naraslo za skoraj 50 odstotkov na 615.000. V tem obdobju se je povečalo tudi število zavarovancev, le da je bilo povečanje števila mnogo manjše, 16,5-odstotno. Posledica je spremenjeno razmerje med številom upokojencev in zavarovancev: v 1992 je bilo 1,82, v 2016 pa 1,45. To z drugimi besedami pomeni, da je v 2016 na enega upokojenca prišla manj kot ena in pol zavarovane osebe (to je oseba, ki je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje). Tudi razmerje med plačami in pokojninami se slabša. V 1992 so povprečne neto starostne pokojnine dosegale 77,8 odstotkov neto plače, v 2016 le še 59,5 odstotkov.

V Slovenijo se je največ ljudi priselilo v letih 2007, 2008 in 2009; tedaj je bilo v Sloveniji izdanih veliko delovnih dovoljenj za tujce (okrog 30.000). Približno v tem obdobju pa se je največ ljudi tudi odselilo, največ 2009, in sicer 19.000. Najmanj se jih je priselilo v letu 1994 (2.000 oseb), in v tem letu se jih je tudi najmanj odselilo (1.000 oseb). V obdobju od 2006 naprej se je na leto odselilo od 12.000 do 16.000 oseb (izjema je bilo že omenjeno leto 2009).

Živimo dlje, bolj smo zadovoljni s svojim zdravstvenim stanjem

Natančnih podatkov o zdravstvenem stanju prebivalstva sicer Surs nima, ima pa podatke o samooceni zdravstvenega stanja oseb; ta naj bi zajela splošno zdravstveno stanje oseb, tj. fizično, socialno in čustveno stanje. Ugotavljamo, da so se ocene v obdobju od leta 2005 do 2016 zvišale. V 2016 sta svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro ali zelo dobro skoraj dve tretjini oseb. V primerjavi z letom 1991 živimo dlje. V 1991 je bila povprečna starost umrlih 70 let, v 2015 pa skoraj 7 let več. Deklice, rojene v 2015 v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo doživele 83,5 leta, dečki pa 77,5 leta.

Največ brezposelnih leta 1993

Po nekaterih ocenah je bilo v 1991 v Sloveniji 894.000 delovno aktivnih oseb; gre za ocene, ki temeljijo na administrativnih virih podatkov, v teh pa ni zajeto število samozaposlenih. Ker ta oblika dela v prejšnjem sistemu ni bila množična, predvidevamo, da to ne vpliva bistveno na kakovost ocene. V 1991 je bilo registriranih brezposelnih oseb nekaj več kot 75.000, stopnja registrirane brezposelnosti je dosegla 7,8 odstotka. Največ registriranih brezposelnih je bilo sicer leta 1993: 129.000. V 2016, ko so se razmere po gospodarski krizi nekoliko umirile, je bilo v Sloveniji nekaj več kot 103.000 registriranih brezposelnih (stopnja brezposelnosti je bila 11,2-odstotna), delovno aktivnih pa je bilo 817.000.

Cene so od leta 1991 do danes naraščale počasneje od plač

Prebivalec Slovenije, rojen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je do svoje polnoletnosti zamenjal tri valute in štiri vrste bankovcev: z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo z jugoslovanskega dinarja prešli na slovenski tolar; ta je bil sprva tiskan v obliki bonov, šele pozneje smo dobili prave tolarske bankovce; leta 2007 je slovenske tolarje nadomestil evro. Primerjava med povprečnimi plačami v zadnjih dvajsetih letih je tudi zato skoraj nemogoča. Lahko pa ugotovimo, da so cene od leta 1991 do danes naraščale počasneje od plač.

Več nam o nekdanjih in zdajšnjih časih pove primerjava podatkov o tem, koliko časa smo za nakup določene dobrine ali storitve morali delati v 1991 in koliko v 2016. V 2016 smo na primer za nakup kilograma črnega kruha morali delati za tretjino manj časa, za nakup kilograma sladkorja trikrat manj, za nakup kilograma kave štirikrat manj in za nakup novega osebnega avtomobila znamke Renault Clio dvakrat manj kot pred petindvajsetimi leti.

Koliko časa smo delali za nakup dobrin?

Porast 'sušilcev' in 'pomivalcev', pa računalnikov in mobilnikov

Podatki kažejo, da so gospodinjstva v Sloveniji čedalje bolje opremljena z aparati, ki članom gospodinjstva olajšajo delo in povečajo udobje. V 1993 je imelo stroj za sušenje perila 4,1 odstotka gospodinjstev, v 2015 pa 32,7 odstotka. Podobno je s pomivalnim strojem: v 1993 ga je imelo 15,5 odstotka gospodinjstev, v 2015 pa 57,2 odstotka. Močno je narasel tudi delež gospodinjstev, ki so imela osebni računalnik: v 1993 je bilo takih gospodinjstev 13,7 odstotka, v 2015 pa 75,2 odstotka.

Najizraziteje se je povečala raba mobilnih telefonov. Prvi mobilni telefoni so se na tržišču pojavili že v 70. letih prejšnjega stoletja, vendar smo jih začeli množično uporabljati precej pozneje. Njihovo število spremljamo od leta 2000. Takrat je bilo 22 odstotka gospodinjstev, v katerih je imel mobilni telefon vsaj en član, v 2015 pa je bilo že 96 odstotka gospodinjstev z vsaj enim mobilnim telefonom.

V obdobju od 1991 do 2015 je močno naraslo število avtomobilov: v 1991 jih je bilo 297, v 2015 pa 523 na 1.000 prebivalcev. Zato ne preseneča podatek, da gospodinjstva namenjajo čedalje večji delež svojih sredstev za prevoz (nakup vozila, vzdrževanje, gorivo). V 2000 so za prevoz porabila 16,1 odstotka denarnih sredstev, v 2015 pa 18,5 odstotka.

Večji delež izdatkov so v 2015 gospodinjstva porabila tudi za stanovanja, energente, vodo, komunikacije in tudi za zdravstvo in izobraževanje. Znižal pa se je delež sredstev, porabljenih za hrano in brezalkoholne pijače, in sicer za 4,5 odstotne točke (v 1993: 18,2 odstotka, v 2015: 13,7 odstotka); znižal se je tudi delež sredstev, porabljenih za oblačila in obutev, stanovanjsko in gospodinjsko opremo, rekreacijo in kulturo.

Individualna potrošnja do 2008 naraščala, nato začela padati

Najpomembnejši sestavni del bruto domačega proizvoda je dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči. Odraža materialno blaginjo prebivalstva, izračuna pa se na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo. V Sloveniji se je dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči do leta 2008 približevala povprečju v EU-28 in je v letu 2008 dosegla 80 odstotkov vrednosti tega povprečja, po letu 2008 pa se znižuje. V letu 2016 je dosegla 75 odstotkov povprečja v EU-28 oz. enako vrednost kot v 2015. Po vrednosti tega kazalnika so bile Sloveniji v 2016 najbližje Poljska (s prav tako 75 odstotki), Slovaška in Grčija (vsaka je dosegala 77 odstotkov povprečja EU-28), Češka republika (78 odstotkov). Najnižjo vrednost so dosegli v Bolgariji (53 odstotkov), najvišjo pa v Luksemburgu (132 odstotkov).

Še nekaj napovedi za naprej: 2080 nas bo manj kot dva milijona, leta 2057 skoraj tretjina starejših od 65 leta

Prebivalstvo Slovenije naj bi se povečevalo do približno leta 2025 (in se povečalo na okrog 2.083.000), nato naj bi število prebivalcev začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je šest odstotkov manj kot v začetnem letu teh projekcij, torej v 2015.

V naslednjih 65 letih naj bi se zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2015 so starejši (osebe stare 65 ali več let) predstavljali 17,9 odstotka prebivalstva, leta 2057 naj bil bilo v tej starostni skupini skoraj 31 odstotkov prebivalcev Slovenije. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo in dečki, rojeni v Sloveniji leta 2080, bodo lahko pričakovali, da bodo živeli 87 let, deklice pa več kot 91 let.