Slovenija napredovala na indeksu zaznave korupcije, a o bistvenem napredku ni mogoče govoriti

Ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 kaže, da vlada, politični odločevalci in javni sektor še vedno dopuščajo sistemske zlorabe in netransparentno delovanje pri porabi javnih sredstev, menijo v TI Slovenia. Slovenija je z oceno 61 zasedla 31. mesto, s čimer je za eno točko in za štiri mesta izboljšala lanski izid.

Iz objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 državami in oceno 61 za štiri mesta in za eno točko izboljšala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namreč dobila 60 točk in je bila uvrščena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav.

V Transparency International Slovenia nezadovoljni

Vendar pa v Transparency International (TI) Slovenia z rezultatom niso zadovoljni. Kot so zapisali v odzivu na omenjeno oceno, Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka, letošnje izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.

Kot kažejo raziskave in delo na terenu TI Slovenia, se korupcija razrašča in pojavlja v različnih oblikah predvsem zato, ker jo sistem omogoča skozi nepremišljeno in netransparentno sprejemanje ključnih odločitev in zakonodaje.

Predsednica TI Slovenia Simona Habič je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. "Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovano zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela," je navedla.

Zavzela se je za vzpostavitev trajnih, sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšanje obsega korupcije. Seveda pa morajo z načeli integritete najprej začeti pri sebi, od predstavnikov vlade do politikov in poslancev državnega zbora, ki ironično, še danes nimajo kodeksa etike ali etičnih pravil delovanja, so v TI Slovenia povzeli opozorila Habičeve.

Prav tako so ocenili, da vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, boljši zaščiti prijaviteljev in k večjim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega področja.

Padec ugleda KPK

Obenem v TI opozarjajo na "padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in neučinkovitost te neodvisne institucije". Kljub pozivom TI Slovenia in mednarodnih institucij KPK zaradi neodločnega, neučinkovitega vodstva po njihovi oceni ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti.

Na drugi strani pa TI Slovenia zaznava, da so odgovorni in organi pregona v zadnjih letih bolj sistematično in organizirano pristopili k preganjanju gospodarskega kriminala in korupcije. Hkrati ugotavljajo, da se je v zadnjem času aktiviral zasebni sektor, ki si želi zdravo in transparentno konkurenčno poslovno okolje. K temu pa pripomore predvsem in tudi nekoruptiven javni sektor, so še zapisali.

Kdo je najboljši in najslabši?

Danska in Nova Zelandija si na indeksu zaznave korupcije za leto 2016, ki ga pripravlja Transparency International (TI), delita prvo mesto, Somalija je pristala na zadnjem. Slovenija si 31. mesto deli s Tajvanom, Katarjem in Barbadosom.

Danska in Nova Zelandija, ki sta na prvem mestu indeksa, sta zbrali vsaka po 90 točk, pri čemer rezultat nič točk na indeksu pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo. Danska je bila na prvem mestu že lani. Sledi Finska z 89 točkami. Somalija, ki je na zadnjem mestu, je prejela 10 točk. Na repu lestvice sta se pred Somalijo uvrstila Južni Sudan z 11 točkami in Severna Koreja z 12 točkami.

Kot so še razkrivajo podatkih TI, znaša povprečni globalni indeks zaznave korupcije 43 točk, na ravni EU pa 65 točk. Znotraj držav EU je Danska prav tako na prvem mestu, sledita ji Finska in Švedska z 88 točkami. Bolgarija je z 41 točkami na zadnjem mestu, pred njo pa Grčija z 44 točkami in Italija s 47 točkami. Avstrija je s 75 točkami zasedla 17. mesto.

Med 176 državami jih je 124 držav zbralo manj kot 50 točk, kar predstavlja 70 odstotkov vseh držav. Hrvaška, ki ima 49 točk, je kot prva država z manj kot 50 točkami pristala na 55. mestu. Madžarska je skupaj z Jordanijo in Romunijo na 57. mestu.

Letos je TI v indeks zaznave korupcije zajel 176 držav in ozemelj, kar je osem več kot leta 2015. V primerjavi z indeksom iz leta 2015 tokrat na seznamu ni Sejšelov, na novo pa so Bahami, Barbados, Brunej, Dominika, Grenada, Maldivi, Sveta Lucija, Sveti Vincent in Grenadine ter Salomonovo otočje.