Razkrivamo podrobnosti iz vsebine tožbe: to vse Slovenija očita Hrvaški

Slovenija je Evropski komisiji predala pismo glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne odločitve o meji. Slovenija namreč zaradi nezakonitega vdiranja Hrvaške na slovensko ozemlje ne more nemoteno izvajati svojih pristojnosti, svoje suverenosti. S predajo tega pisma je začel formalno teči tudi trimesečni rok, v katerem naj bi se komisija odločila, ali bo primer prevzela sama. Če ne, bo Slovenija tožbo nadaljevala sama. 

Slovenski veleposlanik pri EU Janez Lenarčič je pismo predal novi vodji kabineta predsednika komisije Clari Martinez Alberola, so sporočili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.

Razkrivamo vsebino tožbe

Pismo oziroma tožba, ki naj bi obsegala sto strani, do nadaljnjega ostaja zaupne narave, so pa novinarji oddaje 24UR neuradno izvedeli nekaj ključnih argumentov, strnjenih v štiri očitke: kršenje vladavine prava, prava EU, schengenske in ribiške zakonodaje.

Hrvaška ni izpolnila svoje zaveze, da bo spoštovala arbitražno razsodbo, čeprav je prav zaradi podpisa arbitražnega sporazuma postala članica EU. In ne le, da ne spoštuje sodbe, Hrvaška, s tem ko je izstopila iz arbitraže, ni spoštovala niti delne razsodbe sodišča, ko je to po aferi s prisluhi odločilo, da postopek pelje naprej.

Zaradi vdora hrvaških ribičev, posebej pa hrvaških policistov, ki pristojnosti izvajajo v slovenskem morju, Slovenija ne more nemoteno izvajati schengenskega zakonika.

Ker v slovenskem morju Hrvati kaznujejo slovenske ribiče, Slovenija ne more v lastnem morju izvajati nadzora niti po ribiški uredbi EU.

Ob vsem tem se gre Hrvaška še nedopustno prostorsko načrtovanje, kot je denimo školjčišče in podobno, na tujem, torej slovenskem ozemlju.

Pričakovanja slovenske strani so sicer skromna, saj prevladuje prepričanje, da se je komisija doslej izmikala vlogi varuhinje pogodb, kar je tudi temeljni razlog za današnje pismo, ki da ne more biti presenečenje za nikogar. Glede na dosedanje ravnanje komisije so slovenski viri skeptični, da bo v prihodnjih treh mesecih podala mnenje.

Hrvaški odziv: Na tožbo bi utegnili odgovoriti

Hrvaško zunanje ministrstvo je v odzivu na potezo Slovenije objavilo, da Slovenija nima ne podlage ne razlogov za sprožitev kakršnegakoli postopka proti Hrvaški na sodišču Evropske unije v Luksemburgu zaradi domnevne kršitve evropske zakonodaje glede zavračanja arbitražne sodbe o meji. Ponovili so, da bodo znali odgovoriti na slovensko tožbo. 

Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer že pred dvema mesecema povedal, da ne vidi podlage za slovensko tožbo proti Hrvaški, ker "Hrvaška ne krši niti enega elementa pravnega redu EU".

Plenković je že januarja ponovil, da sta državi veliko bliže rešitvi spora, kot je vtis v javnosti ter da so hrvaški model za reševanje vprašanja meje predstavili slovenski strani. "Dogovor o meji je lahko samo plod zelo jasno povedane politične volje dveh držav in njunega soglasja o tem. Tu se zgodba začne in konča," je povedal. Kot je dodal, da tudi če ne bilo težav zaradi "kompromitiranega arbitražnega postopka s strani Slovenije", bi izvajanje arbitražne sodbe zahtevalo soglasje obeh držav.

Odhajajoča vlada Mira Cerarja je pismo Evropski komisiji sprejela v sredo na svoji zadnji redni seji pred odstopom premierja. Sprejela je tudi zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe, je v sredo povedal Cerar.

Komisija vztraja, da je pripravljena posredovati, kot je v primeru Almaraz, ki pa sploh ni primerljiv

V Evropski komisiji so potrdili, da so danes prejeli pismo in sporočili, da ga bodo preučili. To je pravni spor med članicama na podlagi člena 259. pogodbe EU, so dejali in ponovili, da je komisija pripravljena posredovati.

Komisija je pripravljena posredovati, kot je to storila v preteklih pravnih sporih med članicami, na primer lani v primeru Almaraz med Španijo in Portugalsko, pravijo v komisiji.

V primeru Almaraz gre za dogovor o sporu v povezavi z odlagališčem jedrskih odpadkov pri jedrski elektrarni Almaraz, ki sta ga Španija in Portugalska dosegli ob posredovanju predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja. Primera Almaraz sicer po neuradnih informacijah nikakor ni mogoče primerjati s slovensko-hrvaškim primerom, saj ne gre za nikakršno razsodbo, medtem ko je arbitražna odločba dokončna pravnomočna odločitev.

V komisiji so sicer danes v odzivu na slovensko pismo spomnili, da je kolegij o zadevi razpravljal 4. julija in 20. decembra lani ter da je njihovo stališče o arbitražni razsodbi dobro znano.

Glede nadaljnjega procesa v komisiji navajajo člen 259, ki po njihovem mnenju zelo jasno opredeljuje nadaljnje korake, vključno z možnostjo, da se vpleteni strani ustno in pisno izrečeta.

Na vprašanje, zakaj komisija od julija lani, ko je izrazila pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali arbitražno razsodbo, in ko je pravna služba komisije potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravom EU, ni storila ničesar za zagotovitev uresničitve razsodbe, je govorec komisije Alexander Winterstein zgolj ponovil, da je komisija pripravljena posredovati. Ob tem je znova spomnil na postopek v okviru 259. člena, po katerem bosta imeli obe strani priložnost, da se ustno in pisno izrečeta.

Na vprašanje, kako odgovarjajo na očitke, da je komisija pravno vprašanje spremenila v političnega, ker sta hrvaški premier Andrej Plenković in predsednik komisije Juncker iz iste politične družine, odgovarjajo, da res ne vidijo razloga za kritike, ter poudarjajo, da so stališča predsednika konsistentna in dobro znana.

Na vprašanje, zakaj niso nikoli izrazili jasnega stališča, da je pravo treba spoštovati, in zakaj obravnavajo obe državi enako, pa odgovarjajo, da je bilo njihovo stališče vselej jasno, in znova ponavljajo, da so pripravljeni posredovati za zbližanje stališč med članicama.

Zunanji minister Karl Erjavec pa meni, da čez najmanj tri mesece, ko Evropska komisija mora odgovoriti, ali je z nami ali se bo umaknila, ne bo več možnosti arbitraže prikazovati politično, ampak le pravno: "Ampak očitno, glede na to da naslednje leto je Zagreb sedež, kjer bo EPP imela svoj kongres in kjer naj bi bil Prenković eden od kandidatov za novega predsednika Evropske komisije, mislim, da gre tukaj tudi za politično taktiziranje."