Slovenija mora bosanskim varčevalcem Ljubljanske banke omogočiti izplačilo

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v tožbi treh državljanov BiH proti Sloveniji, Srbiji, BiH, Hrvaški in Makedoniji ugotovilo, da dejstvo, da slovenska in srbska vlada varčevalcem LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli nista omogočili dostopa do deviznih vlog, predstavlja sistemski problem.

Sloveniji je sodišče tako naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nematerialno škodo, poleg tega pa še morebitne davke. Enako odškodnino in pogoje je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.

Kot je še odločilo, mora Slovenija v šestih mesecih po pravnomočnosti razsodbe tudi sprejeti ustrezne ukrepe, da bosta Ališićeva, Sadžak in vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli prihranke v domačih podružnicah slovenskih bank.

Slovenija kršila človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja ter do učinkovitega pravnega varstva

Kot piše v razsodbi, je Slovenija v primeru Ališićeve in Sadžaka kršila temeljne človekove pravice do lastništva in uživanja svojega premoženja, o čemer govori 1. člen 1. protokola k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Druge tožene države po mnenju sodišča tega člena niso kršile.

Slovenija je v primeru Ališićeve in Sadžaka po mnenju sodišča kršila tudi 13. člen konvencije, ki govori o pravici do učinkovitega pravnega varstva. Druge tožene države tega člena niso kršile.

Sodišče tudi meni, da Slovenija in Srbija nista kršili 14. člena konvencije, ki govori o diskriminaciji na podlagi nacionalnosti.

Slovenski sodnik podal ločeno mnenje

Kot je v razsodbi ugotovilo sodišče, slovenska vlada vztraja, da je tedanja slovenska centralna banka ves denar nakazala tedanji Narodni banki Jugoslavije, vendar pa vlada ni uspela dokazati, da je denar fizično res šel v NBJ. V razsodbi tudi piše, da je slovenska vlada najprej nacionalizirala LB, nato pa večino njenega premoženja prenesla na novo banko. Sodišče še ugotavlja, da je večina denarja iz sarajevske podružnice najverjetneje končala v Sloveniji.

Sodnik iz Slovenije Boštjan M. Zupančič je podal ločeno mnenje. V njem ocenjuje, da bo veliki senat sodišča odločil, da razsodba ad hoc senata ni v skladu z duhom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zupančič tudi meni, da razsodba ni v skladu s t. i. teritorialnim načelom, po katerem naj bi varčevalcem plačali odškodnino za vloge na območju, kjer je banka tudi financirala podjetja. V primeru nasledstva šesterica naslednic pokriva svoje ozemlje s svojimi garancijami, ker nekdanja centralna banka v Beogradu ni izpolnila svoje vloge garanta.

Naše ministrstvo sodbo še proučuje

Na finančnem ministrstvu so povedali, da sodbo sodišča v Strasbourgu še preučujejo. "Prejeli smo sodbo, ki pa je obsežna (41 strani) in pravno zahtevna, zato jo še proučujemo, tako z vidika potencialnih posledic kot tudi razpoložljivih pravnih sredstev," so v prvem odzivu razložili na finančnem ministrstvu.

Visoki predstavnik RS napovedal pritožbo

Visoki predstavnik RS za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec je nad razsodbo začuden. "Sodbo še berem in se čudim, tudi pristranskosti razsodbe," je dejal Gabrovec in namignil, da sodniki, ki so izrekli sodbo, večinoma prihajajo z območja nekdanje Jugoslavije. "Ta razsodba je hudo pristranska, kar pa v danem trenutku še ne pomeni nič, ker se bo Slovenija na to zagotovo pritožila pred veliki senat," je dejal.

Izpostavil je tudi ločeno mnenje sodnika Zupančiča iz Slovenije. Kot je dejal, je v tem mnenju "večina tistih zadev, na katere bo Slovenija v pritožbenem postopku opozorila in spet izpostavila še nekatere druge elemente, ki so bili preprosto spregledani".

"Osnovni argument je – če denarja nisem vzel, potem me nihče ne more prisiliti, da ga moram vrniti. Nihče v Sloveniji denarja ni vzel. Tudi banka ne," je poudaril Gabrovec. 

Pritožbo napovedal tudi Erjavec

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je napovedal, da se bo Slovenija pritožila. Kot je poudaril, gre za vprašanje nasledstva, čemur v danes objavljeni razsodbi pritrjuje tudi sodišče. Po ministrovem mnenju je zato to treba reševati v okviru nasledstva. Erjavec je izrazil upanje, da bo Slovenija pritožbo vložila v najkrajšem možnem času in da bo pri tem uspešna. Povedal je še, da bo ob pritožbi znova predstavila svoje argumente.