"Izmenjava mnenj med regijo in državami EU je ključnega pomena pri naslavljanju skupnih varnostnih in političnih skrbi v evropski soseščini in širši mednarodni skupnosti ter pri zagotavljanju nedvomne prihodnosti regije znotraj EU," je dejal zunanji minister Karl Erjavec na skupni novinarski konferenci s sopredsedujočim, francoskim zunanjim ministrom Laurentom Fabiusom in evropskim komisarjem za širitev Johannesom Hahnom.
Prepričan je, da je današnje srečanje eden od temeljev nove, bolj aktivne dinamike sodelovanja med državami EU in državami Zahodnega Balkana. Fabius je srečanje označil kot zelo pozitivno, saj so pokazali, da želijo govoriti o skupni prihodnosti. Hahn pa je dejal, da je srečanje še en dokaz, kako dobro je že sodelovanje na Balkanu, da pa je treba še veliko narediti in krepiti evropsko perspektivo v regiji.
Ministri so glede izzivov varnosti in stabilnosti v evropski soseščini pri vprašanju konflikta v Ukrajini soglašali, da zagovarjajo suverenost in ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine in da od Rusije pričakujejo, da bo omogočila uresničevanje dogovora iz Minska, je povedal Erjavec. Fabius pa je izpostavil nujnost uresničevanja dogovora iz Minska. Govorili so tudi o krizah v Siriji, Iraku in Libiji ter tragični humanitarni krizi v Sredozemlju. Kot je povedal Fabius, so ocenili, da "se je treba boriti proti terorizmu in radikalizaciji, ki sta globalna, in da je za učinkovit boj proti njima potrebno okrepiti sodelovanje, tudi med državami EU in Zahodnega Balkana".
Na srečanju so sprožili tudi razpravo o pozitivni agendi za mlade na Zahodnem Balkanu, ki bo vključevala konkretne pobude in predloge, ki bodo ob pomoči Evropske komisije našli svojo realizacijo v praksi. Gre za natančno preučitev vseh že obstoječih mehanizmov, ki so v EU na voljo za mlade na Zahodnem Balkanu - potreben je pregled njihove učinkovitosti in dostopnosti, prilagoditev situaciji na terenu in hkrati razširitev programov -, ki obstajajo za mlade iz držav EU že sedaj, v fazi nečlanstva, tudi na države regije. Pri tem je opozoril, da brezizhodnost za mlade pomeni resno grožnjo tudi za novačenje tujih borcev, zato so mladi in njihova prihodnost v regiji izrednega pomena. Tudi Fabius je poudaril, da je prihodnost mladih zelo pomembno vprašanje, saj so mladi tisti, ki bodo živeli evropsko perspektivo.
Ministri so razpravljali tudi o prometni in energetski infrastrukturi v regiji. Hahn je pri tem izpostavil dosežke na torkovem skupnem sestanku z evropsko komisarko za promet Violeto Bulc in šestih predsednikov vlad Zahodnega Balkana v Bruslju, na katerem so oblikovali vsebinski projekt, ki bo z ustreznim financiranjem "pomembno izboljšal povezanost regije, okrepil konkurenčnost, ki bo vodila do gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter koristil prebivalcem". Pomeni pa tudi politični projekt, ker prispeva k ponovni povezanosti regije in prizadevanjem za spravo v regiji, je dejal.
Erjavec je še izrazil zadovoljstvo, da je Fabius sopredsedoval srečanju, saj lahko Francija igra izjemno pomembno vlogo pri stabilizaciji Zahodnega Balkana, zlasti v smislu podpore gospodarskih projektov in podpore pri prihodnosti mladih.
Pahor jih je pozval k odpiranju najtežjih političnih tem
Predsednik Borut Pahor je udeležence zasedanja v uvodnem nagovoru pozval, naj pogumno odpirajo tudi najtežje politične teme. "Pomembno je, da razpravljamo kot prijatelji o Jugovzhodni Evropi, še posebej o Zahodnem Balkanu," je dejal v nagovoru osmim zunanjim ministrom iz EU in regije, v ospredju katerih sta bila predvsem srbski minister Ivica Dačić in njegov kosovski kolega Hashim Thaci, ki sta se tudi rokovala, s Pahorjem pa tudi prisrčno objela.
Pahor je zbranim še dejal, da širitev Evropske unije ne sme biti le tehnični proces, ampak predvsem politični. Čeprav mora predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker najprej urediti notranje probleme v EU, pa ne bi smeli zanemarjati pričakovanj prebivalcev držav Zahodnega Balkana, ki si želijo v EU.
Zavzel se je tudi za reševanje problemov, preden se zaostrijo. Pri tem je spomnil na reševanje spora s Hrvaško glede meje. "S pomočjo EU in švedskega predsedstva pa smo našli kompromis," je Pahor spomnil na dogodke, ko sta Slovenija in Hrvaška sklepali sporazum o arbitraži za določitev meje. Iz tega sodelovanja se je nato razvil tudi proces Brdo, je še povedal predsednik, ki je bil leta 2010 kot predsednik vlade tudi pobudnik zagona tega procesa.
KOMENTARJI (52)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.