Klobasa: Vsaka stvar je boljša kot nič

Slovenija in Avstrija sta se dogovorili, da lahko tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, v času podaljšane zapore prometa z avstrijske strani prečkajo predor Karavanke v konvojih. Ti naj bi vozili ob 1., 3. in ob 5. uri zjutraj, so sporočili z ministrstva za promet.

Klobasa: Vsaka stvar je boljša kot nič

Da ta dogovor zanj ni nov, saj je zanj izvedel že v torek, odtlej pa sta z ministrom Patrickom Vlačičem le še čakala na uradno potrditev, je za 24ur.com povedal predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) Andrej Klobasa. "Jaz sem tako že v torek dal zeleno luč, da se to lahko sprejme, ker je vsaka stvar boljša kot nič, res pa je, da to ni rešitev.“

"Mi zaradi tega ne bomo zapirali predora, moja diplomacija dela dalje, jaz sem se z avstrijskimi kolegi dogovoril, da bodo tako kot prejšnji petek in soboto vozila nemoteno potekala s slovenske strani na avstrijsko, ker tam zapore karavanškega predora ni, zato pozivam slovenske avtoprevoznike, da se mirne duše lahko vozijo in ne bo nihče kaznovan. Tudi če bo s strani Avstrije proti Sloveniji kak tovornjak, ne bodo nikogar izločali. Zadeva bo torej tekla," je dejal.

Kaj torej pričakuje? Moja stvar je popolnoma jasna – spremeniti se mora zakon! Avstrija je kršila mednarodno pogodbo in pričakujem, da bo tu nastopilo zunanje ministrstvo. MZZ bi moralo že zdavnaj zaščititi slovenske državljane in slovensko gospodarstvo, še posebej, ker so Avstrijci kršili pogodbo, kar trdijo vsi pravniki. To pomeni, da je MZZ zaspalo, pravijo, da nimajo pristojnosti. Ne vem, zakaj jih potem sploh imamo. Če pa ne znajo, jih je treba dati na zavod za zaposlovanje!“ je še povedal Klobasa.

Na vprašanje, kakšni bodo naslednji koraki avtoprevoznikov, je odgovoril, da bodo od ministrov Vlačiča in Samuela Žbogarja zahtevali dokončno razrešitev tega zapleta oz. dosego odstranitve omejitve tovornega prometa.

'Predlog ni varen'

Na predlog so se odzvali tudi v mednarodni organizaciji za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green. Združevanje tovornjakov v konvoje po njihovem mnenju pomeni zmanjšanje varnosti, ker nalet tovornjaka na osebno vozilo povzroči mali požar, ki se ob strokovnem in hitrem ukrepanju lahko uspešno pravočasno pogasi, pri naletu tovornjakov pa lahko takoj zagori tudi tovor.

Zato bi bilo po njihovem mnenju bolj modro zagotoviti minimalni razmik med tovornimi vozili, ki naj bi znašal vsaj 500 metrov, tudi zaradi širitve vročih dimnih plinov, ki na svoji poti zanetijo požare.

Druga možnost, ki bi jo po njihovem mnenju morali zahtevati prevozniki, pa je zagotovitev ustreznega števila vlakovnih kompoziciji in prevažanja tovornjakov do nadgradnje predora Karavanke na relaciji Jesenice–Salzburg. S tem, da prevozniki plačajo ceno tunelnin in goriva, ostanek pa krijeta Avstrija in Slovenija. Vozniki pa prispevajo svoj čas, ki bi ga izgubili zaradi počasne vožnje.

K povečanju varnosti bi zagotovo veliko pripomoglo tudi prebarvanje predora na slovenski strani, s čimer bi se znatno povečala osvetljenost in preglednost za voznike. "Črn predor ni niti varen niti lepa reklama za turizma željno Slovenijo, kot jo je promoviral lipov list že pred 21 leti. Reklamni film Slovenija moja dežela ni nikjer prikazoval tajkunov, korupcije, nesmiselnih investicij v jedrsko in termo energijo, zoofilije in da bo kriterij za izbor politične elite lepota in nepoštenost, odgovornost in predvsem strokovnost ...“ so zapisali.

Spomnimo

Kot je znano, je omejitev poskrbela za precej vroče krvi med slovenskimi avtoprevozniki, ki so zaradi tega napovedovali celo blokado predora.

Slovenska in avstrijska stran sta nato dosegli začasen dogovor, da bodo lahko pokvarljivo blago in nevarni tovori, kot doslej, vozili skozi predor, medtem ko bodo preostali tovor preusmerjali na mejni prehod Šentilj, avstrijski upravljavec avtocest Asfinag pa bo prevoznikom povrnil cestnino od Beljaka do Šentilja, če bodo na vožnji iz Salzburga izbrali pot prek Beljaka.

Avtoprevozniki s tem dogovorom niso bili zadovoljni, češ da jih ta sili, da opravijo daljšo pot, kot če bi se pri Salzburgu usmerili neposredno na Šentilj.