Slovenija bo na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa uveljavlja druge vsebinske zadržke, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal premier Borut Pahor. Znova pa je poudaril, da je Ljubljana zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj z EU.
Pahor je tudi izrazil upanje, da se bo čim prej po petkovi pristopni konferenci srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Ta pa je novinarjem izdal, da je predlog pričakal "z velikim nasmeškom". "Zanimivo je to - zdaj te želim blokirati, potem pa predlagam, da se srečava. Predlagam, da se srečava še pred blokado," je sklenil.
Da se morata oba premierja čim prej sestati, je zahteval tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda. "Skrajni čas je, da se sestaneta predsednika vlad Sanader in Pahor ter se dogovorita o načrtu, kako bi lahko državi spor o meji na morju in kopnem na najboljši način rešili z vključitvijo tretjega," je dejal. Obenem je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se državi namesto k skupnemu reševanju odprtih vprašanj zatekata k medsebojnemu nagajanju.
Oster odziv Hrvaške - Slovenija krši temeljna načela EU
"Blokada desetih poglavij, osem za zapiranje in dveh za odpiranje, je poteza brez primere v zgodovini pogovorov o članstvu v EU," je na izredni novinarski konferenci na sedežu vlade izjavil Sanader. "Če ne bo razmislila o svojih stališčih in spremenila odločitve o blokiranju hrvaških pogajanj, bo slovenska vlada pokazala izključevanje, ki ni v skladu s temeljnimi načeli solidarnosti, skupnosti in dobrososedskih odnosov, na katerih temelji EU in celotna Evropa," je nadaljeval. Izpostavil pa je, da ima Slovenijo še naprej za prijateljsko državo, ker "za Hrvaško Slovenija ni politika, temveč ljudje".
Medtem je predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z Evropsko unijo Vesna Pusić slovensko odločitev ocenila kot slabo za Hrvaško in hrvaško-slovenske odnose.
Tudi predsednik največje opozicijske stranke, Socialdemokratske stranke (SDP), Zoran Milanović je prepričan, da bo ta odločitev slovenskih politikov vplivala na odnose na vseh ravneh, od gospodarskih, kulturnih, socialnih do turističnih. "Slovenija zahteva od Hrvaške nekaj, kar je, najblažje rečeno, neobičajno," je poudaril. Dodal pa je, da bo marca naslednja medvladna konferenca v Bruslju in da mora hrvaška vlada še trdneje delati na vsebini pogajanj ter izvajati reforme in spremembe na Hrvaškem, pa tudi diplomatsko ukrepati.
Stranke o sosedskih odnosih
Že pred sestankom strankarskih prvakov je svojo podporo
Pahorju napovedal nekdanji premier Janez Janša. Ta je danes povedal, da bi nesoglasja med državama sicer lahko rešili do petka, a da v to dvomi. Med drugim tudi zato, ker naj bi francosko predsedstvo "od vsega dvignilo roke".
Zadnja stališča vlade v zvezi s
Hrvaško podpora tudi državni svet. Pripisujemo velik pomen dobrim medsosedskim odnosom, vendar
menimo, da bo vključitev Hrvaške v EU možna šele, ko se bo naša soseda
jasneje opredelila do zgodovinskih evropskih vrednot, je dejal
predsednik DS Blaž Kavčič. Ob tem je poudaril, da ne želi
pogrevati nobenih teritorialnih ambicij, za katere bi sicer obstajali
argumenti, ampak podpira "odločna stališča, ki pomenijo neodstopanje od teritorialnih pozicij Slovenije, ker so te zahteve popolnoma utemeljene".
O danes sprejetem stališču bo vlada razpravljala v
četrtek popoldne, v petek zjutraj pa na skupni seji še odbora DZ za
zunanjo politiko in zadeve EU.
Podobnikov zavod podpira Pahorja
Tudi Zavod 25. junij je podprl ravnanja vlade Boruta Pahorja, ki po besedah direktorja zavoda Marjana Podobnika zastopa slovenske interese "mnogo bolj odločno in jasno in ki daje upanje, da bo Slovenija začela
ustrezno ščititi slovensko ozemlje in morje skladno z ustavo". Dodal
je, da so prejšnje vlade na tem področju naredile veliko škode in
postavile tudi to vlado v neugoden položaj.
Po drugi strani pa je
pozval k odpoklicu vodje slovenskega dela mešane komisije
mednarodno-pravnih strokovnjakov za mejo med državama Mihe Pogačnika.
Kot so v zavodu poudarili, je podskupina zgodovinarjev in drugih
strokovnjakov na MZZ v poročilu konec februarja soglasno ugotovila, da
je imela Slovenija na dan osamosvojitve 25. 6. 1991 nedvomno dostop do
odprtega morja, da je bil celotni Piranski zaliv pod slovensko
jurisdikcijo, da so bila slovenska tudi ozemlja na levem bregu Dragonje
in da je meja potekala po sredini reke Mure. Toda Pogačnik je pri
krovni skupini mednarodno-pravnih strokovnjakov predstavil nekaj
drugega, in sicer, da se bo Slovenija pogajala, kolikšen del tega na
dan 25. 6. 1991 nesporno slovenskega ozemlja bo prepustila Hrvaški, je
opozoril Podobnik in zahteval nujno zamenjavo Pogačnika.
Hrvaško je tudi obtožil, da zavestno izvaja
poskus prejudiciranja meje, saj v pristopnih pogajanjih z EU ne želi
umakniti spornih zemljevidov. Zato je poslancem predlagal, da ne
ratificirajo pristopne pogodbe o vstopu Hrvaške v zvezo Nato, dokler
Hrvaška ne konča "okupacije dela ozemlja ene od članic" te zveze.
Iskanje rešitve se nadaljuje
Francosko predsedstvo EU še ni dobilo uradnega stališča Slovenije glede nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. "Vsak dan delamo na tem, da bi našli rešitev, da bi premostili težave, a kolikor vemo, problem še vedno obstaja," so povedali neimenovani viri iz predsedstva. Še danes se bodo sicer v Bruslju sestali veleposlaniki držav članic EU in takrat bo morda znanega kaj več.
