Slovenski boj proti korupciji desetletja za vodilnimi

Slovenija se je po raziskavi, ki jo je objavila organizacija Transparency International uvrstila na 27. mesto. Dobila je za desetinko indeksa slabšo oceno kot lani, ko je dobila 6,7 indeksne točke. Predsednica Društva Integriteta Simona Habič, je povedala, da indeks zaznave korupcije kaže, da v Sloveniji na tem področju ni velikih sprememb.

Najvišje med 180 državami sta se uvrstili Nova Zelandija z 9,4 in Danska z 9,3 indeksnimi točkami. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Drago Kos je za 24ur.com ocenil, da je Slovenija od vodilnih oddaljena še desetletja. "Bistvo boja zoper korupcijo je sprememba mentalitete ljudi in to se ne spreminja z danes na jutri, ampak so zato res potrebna desetletja," je povedal Kos. Dodal je, da Skandinavci in Novozelandci nimajo polovico organov, ki jih ima Slovenija in nimajo polovice zakonov, ki jih ima Slovenija. "Gre za karakter in mentaliteto ljudi posameznikov. Stavri, ki so pri njih lahko popolnoma nesprejemljive, so lahko pri nas nekaj povsem običajnega," je pojasnil Kos.

'Koruptivna dejanja morajo dobiti epilog'

Z vidika izboljšave indeksa pa v prihodnje to vsekakor pomeni, da se morajo vsi akterji še bolj potruditi, da vsa koruptivna dejanja dobijo svoj epilog v sankcijah, ki jih omogoča slovenski pravni sistem, so sporočili iz komisije. Pri tem je pomembna ne samo ugotovitev (identifikacija) vseh koruptivnih dejanj, ampak v primeru, ko gre za sume kaznivih dejanj, tudi njihova temeljita nadaljnja preiskava s strani organov pregona in/ali oblikovanje dobre obtožnice na tožilstvu, da sta storilec in s tem dejanje pravno obsojena.

Ključno varovanje identitete prijavitelja

Pri identifikaciji koruptivnih dejanj v okviru dela KPK pa je ključnega pomena že sama prijava suma koruptivnega dejanja, saj lahko Komisija začne postopek ugotavljanja zgolj na podlagi take prijave, ki jo poda anonimni ali znani prijavitelj. Zato bo potrebno v prihodnje več narediti na javnem zavedanju, da je boj proti korupciji odvisen od prav vsakega posameznika v družbi.

Delno je to zavedanje že prisotno tudi danes, saj se vsako leto poveča število podanih prijav Komisiji (letos bo Komisija prejela predvidoma že okoli 1000 prijav), negativni učinek, ki pa ga je Komisija obenem začela opažati, pa je tudi povečevanje težnje oseb (tako pravnih kot fizičnih), proti katerim je bila vložena prijava, po odkritju in šikaniranju prijaviteljev. Prav zato je maksimalna stopnja varovanja zaupnosti identitete prijavitelja ključnega pomena v boju proti korupciji. Komisija se je na žalost prav na tem področju v zadnjih tednih srečala z omahovanjem potenicalnih prijaviteljev, ki so imeli zadržke podati prijavo o sumu koruptivnega dejanja zaradi zahteve državnozborske Komisije po Zakonu o preprečevanju korupcije po dostopu do vseh prijav Komisije (KPK). Da je zaščita identitete prijaviteljev ključni del zatiranja korupcije, priznava tudi predlog zakona o integriteti, ki je v medresorski obravnavi in katerega sprejetja se komisija nadeja v čim krajšem času.