Notranja ministrica: Slovenija bo sledila avstrijskim kvotam, ne bo postala žep za migrante

Po včerajšnji napovedi Avstrije o zaostritvi nadzora na mejnih prehodih in omejitvi sprejemanja prošenj za azil, je danes notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner postregla tudi s konkretnimi podatki. Kot je dejala, bo Avstrija že od tega petka dalje na svoji južni meji s Slovenijo sprejemala le še do 80 prošenj za azil dnevno. Obenem bo preko meje dnevno spuščala do 3200 oseb, ki bodo izrazile namero, da za azil zaprosijo v kateri od sosednjih držav.

Slovenija bo sledila avstrijskim kvotam

Na novinarski konferenci po današnji redni seji Vlade RS je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar povedala, da je Slovenija vedela za avstrijske namere. "Mi smo bili pravočasno obveščeni. Ta napoved ukrepšov je plod dnevnega usklajevanja in dobrega sodelovanja na operativenm nivoju obeh policij."

Györkös Žnidarjeva je pojasnila, da gredo ukrepi vlade v smer zajezitve migrantskega toka in preprečevanja, da bi Slovenija postala t. i. žep. Po drugi strani pa še vedno želijo omogočiti, da tisti, ki potrebujejo zaščito, to tudi dobijo.

Naši varnostni organi so tako po njenih besedah že čez vikend začeli še bolj intenzivno preverjati ljudi, podatke o njih, preverjati namere glede potovanja in tako dalje. Slovenija bo kriterije v prihodnjih dneh še poglobila."Zasledovali bomo te kvote, ki jih je naznanila Avstrija. Na podlagi šengenskih kriterijev bomo sledili tem kvotam, ki jih je napovedala Avstrija," je pojasnila. 

Ukrepi, ki jih bomo v okviru teh odločitev začeli izvajati, je med drugim tudi omejitev organiziranega prevoza migrantov. "Pričakuje se, da bodo tako na zeleno mejo prihajali posamično. Takšne policija obravnava po predvidenem postopku," pravi. Policija bo zavračala migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop in niso zaprosili za azil. Dodala je, da je za uspešno obvladovanje migracijskega toka sicer potrebno sodelovanje vseh držav. "Svoje bo morala narediti tudi Hrvaška," poudarja.

Državljanov katerih držav ne bomo sprejemali?

Med tistimi, ki jim vstop nikakor ne bo dovoljen, so tudi tisti, ki prihajajo iz tako imenovanih "varnih držav" in tako nimajo pravice do zaščite. Namen sprejema seznama je v tem, da se bo v Sloveniji omogočilo hitrejše odločanje v postopkih mednarodne zaščite, je pojasnila ministrica. Pri tem je poudarila, da samo dejstvo, da je država na seznamu, ne pomeni, da organi ne bodo odločali o prošnji za mednarodno zaščito, saj lahko država za posameznika ni varna zaradi njegovih osebnih okoliščin.

Vlada je odločila, da so varne države naslednje: Albanija, Alžirija, Bangladeš, BiH, Črna gora, Egipt, Kosovo, Maroko, Srbija, Turčija in Tunizija. 

Zelena luč za aktivacijo člena o obrambi, ki omogoča izjemna pooblastila vojski

Ministrica je dejala, da bo po njihovem predlogu za začetek izvajanja 37.a člena zakona o obrambi od 22. februarja dalje vojska lahko pomagala policiji pri širšem varovanju meje.

Vlada je namreč danes v DZ poslala predlog za začetek izvajanja tega člena, ki omogoča dodelitev izjemnih pooblastil vojski. Ministrica za obrambo Andreja Katič, je dejala, da gre za stopnjevalnih ukrepov vlade za obvladovanje migrantskega toka.

S tem je pred današnjo sejo vlade, ki je omenjeni sklep sprejela, soglašal tudi Svet za nacionalno varnost, DZ pa naj bi po neuradnih informacijah o tem odločal v začetku prihodnjega tedna. Za potrditev predloga je potrebna najmanj dvotretjinska večina prisotnih poslancev.

Kot je pojasnila Katičeva, bodo delovanje Slovenske vojske in policije stopnjevali glede na aktualne razmere v zvezi z migrantskim tokom. Po njenih besedah je trenutno položaj obvladljiv, a ne vedo, kaj vse še sledi. Predlog za podelitev posebnih pooblastil vojski je tako eden od stopnjevalnih ukrepov vlade, glede na to pa bo v sodelovanju s policijo povečana tudi prisotnost vojske na meji, je še povedala Katičeva.

Maksimalno število vojske v dnevni izmeni je po njenih besedah podobno kot takrat, ko je v Slovenijo prihajalo bistveno več migrantov kot zdaj. A če bi bilo potrebno, bi te številke še povečali, je dodala.

O kvotah za migrante za zdaj ni govora

Poslanec SDS Branko Grims je po seji Sveta za nacionalno varnost napovedal, da bo SDS storila vse, kar je v njeni moči, da zagotovi varnost in spoštovanje integritete žensk in otrok v Sloveniji ter dosledno spoštovanje zakonov na meji kot znotraj meja, in sicer enako za vse. Katerikoli ukrep bo šel v tej smeri, ga bodo v SDS zagotovo podprli. Opozarjajo pa, da je časa "strahovito malo", ker so se zaradi avstrijskih ukrepov migranti pri nas začeli kopičiti, je povedal Grims in ocenil, da se bodo zelo hitro soočili s položajem, ko bomo imeli velik varnostni problem, opremo pa se lahko le sami nase.

Kot je pojasnil, saj so zdaj na vladni mizi predlogi ukrepov, ki so nam dobro znani. Predvsem je vitalni interes Slovenije, da bi vzpostavili čim močnejšo in uspešen nadzor na makedonsko-grški meji in s tem začeli zaustavljati migrantski tok, kar je v interesu EU kot celote. Potrdil je, da o kvotah migrantov danes niso govorili, tudi ne o lokacijah za centre, kjer bi nastanili migrante.

Slovenija Hrvaški vrnila 217 beguncev in migrantov

"Rad bi videl, da se glede situacije z begunci in migranti preneha uporabljati termin kriza, saj so države, ki sodelujejo pri tem, iz dneva v dan bolj uigrane," je danes svoj optimističen pogled na vso zadevo podal notranji minister Vlaho Orepić. Meni, da je ključen nadzor na meji Makedonije in Grčije. "Tam sodelujejo Slovenci, Srbi, Makedonci in mi, a pogrešamo Avstrijo in Nemčijo," pravi.

Hrvaška je ponoči v Srbijo vrnila 217 migrantov, ki jih je pred tem Hrvaški vrnila Slovenija. Na vprašanje o vračanju migrantov iz Slovenije je minister odgovoril, da gre za standardne postopke pri preverjanju. Če prečka mejo oseba, pri kateri je kakšna stvar sporna, se jo vrne v državo, od koder je prišla, in znova preveri. 

Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je šlo v danem primeru večinoma za družine z otroki iz Afganistana in Iraka, nekaj pa je tudi Sircev.

Zakaj so migrante vrnili v Srbijo, ni znano. UNHCR si, kot je za srbske medije povedala tiskovna predstavnica Mirjana Milenkovski, prizadeva pridobiti podatke o razlogih za vrnitev migrantov.

Kot je poročala beograjska televizija N1 je vrnitev beguncev v Srbijo potekala ob glasnem protestu migrantov, a brez izgredov.

Tiskovna predstavnica srbskega notranjega ministrstva Biljana Popović Ivković je napovedala, da bo Srbija v skladu z veljavnimi sporazumi in postopki migrante vrnila v države, od koder so prišli. Kot je pojasnila, gre za ekonomske migrante in ne begunce z območij, kjer divja vojna.

Uničili naj bi jim dokumente

Po poročanju N1 so migranti povedali, da so jim uničili osebne dokumente, a ni točno jasno, ali v Sloveniji ali na Hrvaškem.

Zavrnjeni migranti so zaenkrat nastanjeni v Šidu, kjer jim pojasnjujejo postopek pridobivanja mednarodne zaščite v Srbiji.

Srbija glasno sporoča, da ne bo več dovolila vračanja migrantov iz Hrvaške

Srbski minister za delo, zaposlovanje, borčevska in socialna vprašanja Aleksandar Vulin je danes izjavil, da Srbija ne bo dovolila vračanja novih migrantov iz Hrvaške, ker je ta država prevzela odgovornost za vsakogar, ki je vstopil na njeno ozemlje. Hrvaška je ponoči Srbiji vrnila 217 migrantov.

Kot je dejal Vulin, Hrvaška že nadzira vse migrante, ki vstopajo na njeno ozemlje, in če jih Slovenija ali katerakoli druga država ne bo spustila čez mejo, se bodo morali s tem ukvarjati sami.
"Prevzeli so odgovornost za vsakega človeka, ki je vstopil na njihovo ozemlje, tako kot smo prevzeli odgovornost za vsakogar, ki je vstopil na naše ozemlje," je dejal Vulin.

Kot je pojasnil, lahko migranti, ki jih je Hrvaška vrnila Srbiji, zaprosijo za azil ali pa bodo vrnjeni v državo, iz katere so vstopili na srbsko ozemlje, če pa na to ne bodo pristali, jih bodo obravnavali kot nezakonite migrante.

Vulin je pozval vse države na balkanski migracijski poti, naj ne sprejemajo enostranskih ukrepov, ker ti prinašajo samo probleme in ne rešitev.

Povedal je še, da je bila sprejeta odločitev o poostritvi nadzora na srbsko-makedonski meji in da Srbija ne bo dovolila vstopa v državo ljudem, ki ne bodo mogli nadaljevati poti, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić pa je danes izrazil željo, da bi se profiliranju migrantov, ki ga na grško-makedonski meji opravljajo hrvaški, slovenski, srbski in makedonski policisti, pridružili tudi policisti iz Avstrije in Nemčije kot ciljnih držav. S tem bi se po njegovih besedah izognili nesporazumom, do katerih prihaja ob vstopu migrantov v ciljne države.

Napovedal je, da se bo prihodnji ponedeljek sestal s slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar, v sredo gre na Dunaj, dan kasneje pa še v Bruselj. Na teh sestankih naj bi se dogovorili o podrobnostih, ki se kažejo kot problem, Orepićeve izjave povzema hrvaška tiskovna agencija Hina.

Ministrstvo za notranje zadeve pa je v medresorsko usklajevanje poslalo predlog dopolnitev zakona o nadzoru državne meje, ki določa, da morajo lastniki zemljišč omogočiti namestitev tehničnih sredstev. Če postavitve ne dovolijo, jih čaka globa v višini 600 evrov.

Če je zaradi nadzora državne meje potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki traja več kot dve leti, se lahko po predlogu dopolnitev zakona lastninska pravica na zemljiščih omeji s služnostjo v javno korist. V tem primeru lastniku pripada odškodnina, ki mu jo izplača ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Predlagane dopolnitve pa predvidevajo tudi nadomestilo, ki bi se lastniku izplačalo, če mu ograja (oziroma tehnična ovira) onemogoča redno rabo zemljišča ali pa če preprečuje redni dostop do zemljišča z javne ceste. Višina nadomestila se določi na podlagi meril, ki jih sprejme vlada.

Predlagane dopolnitve zakona so objavljene na portalu e-demokracija.

Mikl-Leitnerjeva in obrambni minister Hans Peter Doskozil sta včeraj dejala, da je čas množičnih prehodov minil, zato bo Avstrija uvedla strogo mejno kontrolo na skupno 13 mejnih prehodih, ne le na meji s Slovenijo, pač pa tudi na meji z Italijo in Madžarsko.

V Bruslju svarijo pred zapiranjem mej, saj da bi zaprtje ene meje povzročilo učinek domin, ki bi lahko vnetljiv Balkan spremenil v parkirišče za prebežnike ter povzročil fragmentacijo migracijske poti, na primer v Albanijo in Italijo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes, dan pred začetkom vrha EU, poudarila, da bo zasedanje voditeljev v Bruslju prineslo odločitev, ali se bo migrantska kriza reševala z dogovarjanjem s Turčijo, za kar si prizadeva sama, ali z zaprtjem meje Makedonije in Bolgarije z Grčijo. Zavzela se je tudi za obstanek Velike Britanije v EU.

Merklova stavi na dogovor med Turčijo in EU za obvladovanje migracijskih tokov. Ta predvideva, da bo Ankara zajezila nezakonite migracije, članice EU pa bi si pravično razdelile begunce, ki bi jih prevzeli direktno od Turčije.

A vse več je pozivov, predvsem iz vrst članic Višegrajske skupine, da se zaostri nadzor na mejah Makedonije in Bolgarije z Grčijo, da bi zaustavili prihode migrantov.

V Bruslju "krizni" sestanki držav

Premierja Slovenije in Hrvaške ter predsednika Srbije in Makedonije se bodo drevi v Bruslju sestali s predsednikoma osrednjih institucij EU. Tema delovne večerje bo zagotavljanje usklajenega ukrepanja za zajezitev migracijskega toka vzdolž balkanske poti in humanitarna pomoč državam pri obravnavi prebežnikov.

Sestanek s Turčijo splaval po vodi

Turški premier Ahmet Davutoglu naj bi se v četrtek pred začetkom dvodnevnega vrha EU sestal z voditelji enajstih članic unije - Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Luksemburga, Švedske, Finske, Portugalske, Grčije, Francije, Belgije in Slovenije. Skupina držav, ki se je poimenovala koalicija voljnih za sprejem beguncev neposredno iz Turčije, naj bi na mini vrhu razpravljala zlasti o uresničevanju načrta EU in Turčije, ki v zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo predvideva preselitev beguncev neposredno iz Turčije v članice. A premier je po današnjem bombnem napadu v Ankari odpovedal pot v Bruselj. Mini vrh so nato odpovedali.