Organizacija Transparency International (TI) je objavila indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2011. Ta Slovenijo uvršča na 35. mesto med 182 državami. Na vrhu lestvice so Danska, Nova Zelandija in Finska, na dnu sta pristali Somalija in Severna Koreja.
V Evropi so se sicer poleg Danske in Finske najbolje odrezale Švedska, Norveška, Nizozemska in Švica, najslabše pa Ukrajina, Rusija, Belorusija, Azerbajdžan in Armenija.
CPI odraža zaupanje ljudi v svoje voditelje in javne institucije ter v vladavino prava v državi.
Hud padec Slovenije
Slovenska ocena se je v primerjavi z lanskim letom poslabšala, prav tako uvrstitev na lestvici. Če je bila lani 27., je letos zdrsnila na 35. mesto. CPI pa se je s 6,4 znižal za pol točke, na 5,9.
V društvu Integriteta – Transparency International ob tem izrazitem odstopanju sicer pravijo, da letošnji indeks za Slovenijo z rezultati raziskave v minulih letih ni primerljiv, saj niso uporabili istih virov podatkov. Kljub temu ugotavljajo, da se zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo zmanjšuje.
Ob tem so spomnili, da so pred volitvami pozvali politične stranke, naj razkrijejo vse donatorje ter zavrnejo donacijo, če posumijo, da sredstva izhajajo iz morebitnih sumljivih poslov, če podjetja ali posamezniki poslujejo neetično ali so osumljeni kaznivih dejanj. "Le redki so razkrili višino donacij in donatorje, nekateri nam niso niti odgovorili, večina pa se sklicuje na zakonsko določilo. Po volitvah pričakujemo, da bo država resno pristopila in nas povabila k celostnemu reševanju financiranja političnih strank. Ljudje imamo namreč pravico vedeti, kako se porablja javni denar," so pojasnili.
Na poročilo so se odzvali tudi v komisiji za preprečevanje korupcije, kjer so povedali, da jih ni presenetilo. Kot pravijo, so v letnem poročilu poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev – predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije – uvrščena mogoče celo previsoko.
Vlada: Slovenci so danes bolj občutljivi na korupcijo
Na poročilo so se odzvali tudi na Uradu vlade za komuniciranje, kjer so zapisali, da na "zdrs Slovenije" vpliva več konkretnih in splošnih dejavnikov. Opozarjajo na pojasnila komisije za preprečevanje korupcije, po njihovih ocenah pa se "občutek o vse večji korupciji širi povsod po svetu", saj sta dve tretjini od 182 držav na lestvici pri ocenjevanju dobili manj kot polovico možnih točk.
Na slabšo oceno Slovenije po njihovih navedbah vplivajo tudi različni viri mednarodnih raziskav, ki ocenjujejo Slovenijo. Tako se strinjajo z navedbami TI, da je "glavni razlog za znižanje indeksa raziskava Inštituta za razvoj menedžmenta, kar pa je premalo, da bi Sloveniji pripisali oznako kritičnega zdrsa".
Kot so zapisali, so Slovenci danes verjetno dosti bolj občutljivi na pojav korupcije in ga bolj skrbno spremljajo. "Navsezadnje so tudi uradni organi, ki se borijo proti korupciji, čedalje bolj dejavni, kar krepi zaznavo ne samo o boju proti korupciji, ampak tudi o njenem obstoju," menijo.
Zaskrbljujoči rezultati
Kar dve tretjini od skupno 182 držav na lestvici od nič (zelo veliko korupcije) do deset (malo korupcije) sta dosegli manj kot pet točk. Takšen rezultat pomeni, da korupcija še vedno predstavlja resen problem.
Rezultati so zaskrbljujoči, ugotavljajo v Transparency International, saj številne vlade svojih državljanov očitno še vedno ne ščitijo pred korupcijo. "Protesti po vsem svetu ... jasno kažejo na občutek državljanov, da njihovi voditelji in javne institucije ne delujejo niti dovolj transparentno niti odgovorno," so dodali.
Države območja z evrom, ki se spopadajo s hudo dolžniško krizo – kot so zapisali pri Transparency International, "delno tudi zaradi neuspeha javnih oblasti pri reševanju podkupovanja in davčnih utaj, ki so ključno gonilo dolžniške krize" – so medtem med najslabše ocenjenimi državami EU.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.