Slovenec, ki se postavlja ob bok ustanovitelju Facebooka

Slovenec je prvič na seznamu ameriške revije MIT Tehnology Review med 35 najuspešnejšimi inovatorji, mlajšimi od 35 let. 34-letnega računalničarja, izumitelja in znanstvenika Jerneja Barbiča so na prestižni seznam uvrstili zaradi odkritja, ki bi lahko bilo uporabno predvsem v filmski industriji, medicini in strojništvu.

V reviji v obrazložitvi piše, da inženirji in animatorji uporabljajo računalniške simulacije za spreminjanje oblike objektov. Do sedaj so bile tovrstne simulacije zelo zapletene, Jernej Barbič pa je razvil računalniški program, po katerem se predmeti spremenijo do 10.000-krat hitreje. Tako lahko zdaj takoj vidijo spremembo oblike in eksperimentirajo kot še nikoli prej. Med drugim mu je uspelo, da lahko uporabnik dobi zares dober občutek, kaj se dogaja v virtualnem svetu, z več kot tisoč posodobitvami na sekundo. Trenutno se Jernej Barbič pogaja s francoskim podjetjem Haption za komercialno uporabo tehnologije, še navajajo pri reviji.

Barbič: Pomagal mi je tudi študij v Ljubljani

Jernej Barbič je pojasnil, da je nagrado prejel za njegovo delo v računalniški grafiki. "Razvil sem metodo za hitro simulacijo deformacij kompleksnih sistemov, kot so velike zgradbe, drevesa, notranji človeški organi in mehanski sistemi, na primer letalski in avtomobilski motorji. Metoda je uporabna v filmski industriji za specialne efekte, v medicini za simulatorje za učenje kirurgov, v strojništvu za hitro projektiranje komponent v letalski in avtomobilski industriji ter računalniških igrah," je sporočil. Kot prvi Slovenec, ki je prejel tovrstno priznanje, se počuti zelo dobro. "Čeprav sem vse delo opravil v ZDA v zadnjih 10 letih, mi je moj dodiplomski študij matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ogromno pomagal," je poudaril.

Otroštvo je sicer preživel na Mostu na Soči. V srednji šoli je dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju iz matematike ter tudi prvo mesto mesto na državnem tekmovanju iz francoskega jezika in književnosti. Zatem je maturiral z vsemi možnimi točkami, 34 od 34. Potem je bil dodiplomski študent matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani, študij je končal s povprečjem 9.96. Takrat se je začela njegova dejanska poklicna pot. "Odločil sem se, da bom na doktorskem študiju študiral računalništvo. Ker v Sloveniji in tudi marsikje drugje v Evropi taka pot ni bila možna, ker sem bil prej matematik, sem se prijavil v ZDA. Sprejet sem bil na Carnegie Mellon University (CMU) v Pittsburghu v Pennsylvanii," je opisal.

CMU je v Ameriki zelo znana zasebna univerza, v računalništvu je med najboljšimi tremi v ZDA. "Tam sem doktoriral leta 2007, in sicer iz računalniške grafike, računalniške animacije, uporabe fizike za hitre simulacije (oblačila, človeško telo (na primer mišice, koža, lasje, notranji organi (za kirurške simulacije)), tekočine, zgradbe, drevesa) in specialnih efektov za filme (efekti, kot jih poznamo iz filmov Terminator 2, Lord of the Rings, 2012, Avatar, itd.)." V Pittsburghu je živel od leta 2001 do doktorata leta 2007. Po doktoratu je bil dve leti postdoktorski raziskovalec na tehnološkem inštitutu Massachusetts v Bostonu, ki je svetovno znana univerza, "verjetno najboljša v ZDA za znanost".

Leta 2009 je postal univerzitetni profesor na zasebni University of Southern California v Los Angelesu, kjer živi danes. Južnokalifornijska univerza je ena od treh največjih v Los Angelesu. Ima 40.000 študentov, v računalništvu skupno približno 1000 z vsega sveta. "Torej, sem univerzitetni profesor, kar pomeni, da predavam predmete: računalniška grafika na dodiplomskem študiju in podiplomski predmet iz specialnih efektov za film in računalniške igre, poleg tega pa seveda tudi še naprej aktivno raziskujem v računalniški grafiki. Sem mentor dvema doktorskima študentoma, ki delata neposredno z mano na mojih raziskavah. Sem avtor desetih raziskovalnih člankov v najbolj prestižnih revijah na svetu iz računalniške grafike," je še sporočil.