Slovenci zadovoljni z delom, ki ga opravljamo

Raziskava raziskovalnega inštituta Marketagent.com kaže, da smo Slovenci zadovoljni z delom, ki ga opravljamo. Kar 46 odstotkov anketiranih delo, ki ga opravljajo, veseli, 19 odstotkom pa je delo v zelo veliko veselje. Pri delu je stresu občasno izpostavljenih 40 odstotkov anketirancev, skoraj tretjina je pod stresom pogosto, 10 odstotkov pa skoraj vedno.

Med tistimi, ki so skoraj vedno pod stresom, je nekaj več žensk (12 odstotkov) kot moških (osem odstotkov). Rezultati raziskave kažejo, da večina Slovencev tudi pozna izraz "burn out" oz. izgorelost, 22 odstotkov pa za ta izraz še ni slišalo. 60 odstotkov anketiranih pozna vsaj eno ali več oseb, ki je že doživela katero izmed oblik izgorelosti.

Več kot tretjina anketiranih v povprečnem mesecu ne opravi nobene nadure, nekaj več kot ena četrtina anketiranih v mesecu pridela do deset nadur, 22 odstotkov med 11 in 20 nadur, 16 odstotkov pa je takih, ki na delovnem mestu na mesec opravijo več kot 20 nadur. V povprečju moški pri svojem delu opravijo 13 nadur mesečno, ženske pa eno manj.

Starostno gledano največ nadur v povprečju na mesec opravijo osebe, stare od 30 do 39 let, ki naredijo v povprečju 15 nadur na mesec, najmanj pa osebe, stare od 20. do 29. let, ki v povprečju svojemu delovniku dodajo devet nadur na mesec.

Raziskava je ugotavljala tudi, kako se Slovenci poskušamo izogniti pojavu izgorelosti. Najpogostejši način je preživljanje dopusta oz. počitnic (65 odstotkov). Da bi se izognili pojavu izgorelosti, se Slovenci ukvarjamo s hobiji (48 odstotkov) ali športom (47 odstotkov), imamo intenzivne stike s prijatelji ali družino (40 odstotkov) ali pa si vzamemo zavestne odmore na delovnem mestu (40 odstotkov).

Zanimive so tudi nekatere razlike med spoloma glede načinov, kako se izogibamo izgorelosti. Moški se v večji meri ukvarjajo s hobiji ali športom, ženskam pa bolj ustreza dopust oz. počitnice, intenzivni kontakti s prijatelji, družino ter pogovor s prijatelji in družino o svojem stresnem položaju.

Več kot polovica anketiranih, 57 odstotkov, sicer svojemu delu pripisuje visoko oz. zelo visoko pomembnost. Višjo pomembnost svojemu poklicnemu življenju pripisujejo mlajši, med katerimi 68 odstotkov mladih med 20. in 29. letom svojemu delu pripisuje visoko oz. zelo visoko pomembnost, takšnih starejših med 50. in 59. letom pa je le 49 odstotkov.