40-letni Tomaž Humar je zagotovo spadal med najboljše in najbolj kontroverzne alpiniste na svetu. Vikija Grošlja, vodjo reševalne akcije in Tomaževega dobrega kolega, smo vprašali, po čem se bo spominjal preminulega alpinista.
Grošelj pravi, da njegov spomin na Tomaža sega v leto 1995, ko sta se spoznala. Bila sta namreč člana prve skupne himalajske odprave na Anapurno. Takrat so tudi Slovenci osvojili svoj zadnji osemtisočak, pravi Grošelj.
"Jaz sem bil takrat veteran te odprave, Tomaž pa mladi up slovenskega alpinizma, ki ga je s svojim plezanjem takrat tudi upravičil in v naslednjih letih postal eden vodilnih plezalcev v svetovnem merilu. Njegovi vzponi, ki so si sledili, so bili dvig meje mogočega v alpinizmu in to ga je izpostavilo v čisto špico svetovnih plezalcev," razlaga Grošelj.
Osebno se Grošelj Tomaža spominja kot zelo občutljivega človeka. "Zavzemal se je za malega človeka. Ogromno ljudem je pomagal v stiskah v gorah." Tomaž je bil tudi član Gorske reševalne službe v Kamniku. "Vedno so ga klicali za najtežje, najnevarnejše reševalne akcije," pravi Grošelj.
Na vprašanje, kako gleda na Tomaževe ekstremne podvige in očitke nekaterih, da je šel predaleč, Grošelj odgovarja: "Vsi geniji so na svojem področju in svojem obdobju kritizirani in nerazumljeni. Kljub temu da se na alpinizem zelo spoznam, bi težko kar koli kritičnega povedal o njegovih dosežkih ali njegovih idejah. Česar koli se je lotil, mu je v glavnem uspevalo. In to je pot tistih res vrhunskih ljudi, genijev svojega časa na svojem področju."
Izguba velikega plezalca
"Planinska zveza Nepala je z globoko žalostjo sprejela novico o smrti našega dragega prijatelja in velikega plezalca. Molimo za njegovo večno dušo, da počiva v miru. Ob tem izrekamo iskreno sožalje njegovi družini in vsem prijateljem," pa je zapisal predsednik nepalske zveze Ang Tsering.
Na novico o smrti Tomaža Humarja se je odzval tudi premier Borut Pahor, ki je Humarjevi družini poslal sožalno brzojavko, so povedali v Pahorjevem kabinetu.
Tudi predsednik Danilo Türk je družini slovenskega alpinista v pismu izrekel globoko in iskreno sožalje. Zapisal je, da je bila zadnje tedne vsa Slovenija v skrbeh za njegovo usodo in smo do zadnjega upali, da bo reševanje uspelo. "Tomaž nam ne bo ostal v spominu le kot vrhunski plezalec in izjemen športnik, pač pa tudi kot človek s širokim nasmehom in človek z neustavljivo željo doseči nemogoče," je napisal predsednik in dodal, da se je Tomaž – kot je sam poudaril – že zelo zgodaj odločil, da je njegova zgodba s stenami samo njegova in da njegovih poti ne bo določal nihče, razen njega samega. "Žal se vedno ne izteče, kot bi želeli," je še zapisal predsednik.
Nekdanji predsednik države Milan Kučan je o Tomažu Humarju povedal, da je spadal med tiste ljudi, ki so premikali meje možnega. ''Bil je ekstremist, ne samo po svojih podvigih, ampak tudi v načinu razmišljanja. Končal je pravzaprav tako, kot je bilo pričakovati, če bi bilo kakor koli drugače, to ne bi bil Tomaž.''
Alpinist Dejan Miškovič je o Tomažu povedal, da je bil človek, ki je veliko dal ljudem, ki so bili okrog njega in ljudem, ki so ga imeli samo priložnost spoznati. Alpinist Silvo Karo pa je povedal, da je Tomaž nedvomno opravil kar nekaj odličnih vzponov v Himalaji.
Humarjev prijatelj in bivši direktor Mobitela Tone Mazelj pa je povedal: ''Živel je v svojem svetu in v tem svetu je bilo zelo malo prostora za ljudi. Sem ga imel rad, zelo rad, in ga bom pogrešal.'' Kot je še povedal, je bil Tomaž eden najbolj optimističnih ljudi in velik navdih za druge. ''Večkrat mi je rekel, da ga ima Himalaja rada in očitno ga ima tako rada, da ga je vzela k sebi.''
Izrazom sožalja se je pridružil tudi zunanji minister Samuel Žbogar, ki je poslal sožalje svojcem preminulega in Planinski zvezi Slovenije.
