Na današnji dan spomina na mrtve žalne slovesnosti v Sloveniji dosegajo vrhunec. Na pokopališčih je ves dan veliko število obiskovalcev. Marsikje zato velja posebna prometna ureditev.
Državni se je poklonil žrtvam vojn
Predsednik republike Borut Pahor se je v spremstvu premierja Mira Cerarja, predsednika DZ Milana Brgleza in predsednika državnega sveta Mitje Bervarja poklonil žrtvam vojn. Vence je položil ob pomnik padlim v vojni za Slovenijo, spomenik padlim v boju proti okupatorju v 2. svetovni vojni, k lipi sprave in kostnici žrtev iz 1. svetovne vojne.
Najvišje predstavnike države sta na ljubljanskih Žalah spremljala tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman in generalni direktor policije Marjan Fank.
Tako kot vsako leto se je državni vrh pokojnim poklonil v tišini, le ob spremljavi glasbe policijskega orkestra in ob postroju častne straže garde Slovenske vojske. Govorov ni bilo.
Že dopoldne je Brglez z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak ter ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem položil venec pri grobnici na sv. Urhu pri Ljubljani. Tam bo popoldne venec položil tudi Pahor, ki bo pred tem venec položil tudi ob spominskem obeležju pod Krenom v Kočevskem rogu.
Brglez je na sv. Urhu, ki je bil med 2. svetovno vojn domobranska postojanka, spomnil, da je kraj, kjer danes stojijo, "da bi se poklonili 265 identificiranim žrtvam domobranskega nasilja, ena največjih pričevanj o tem, kako smo Slovenci drug drugemu povzročali trpljenj".
Po njegovem imamo v Sloveniji še vedno velike težave, "kadar gre za soočanje z resnico, še posebej zgodovinsko resnico". Včasih jo skušamo prikriti, včasih olepšati, včasih morda celo zamolčati, je nadaljeval. "A odrasel narod, kar bi slovenski po 25 letih svoje državnosti vsekakor moral biti, mora biti sposoben svojega soočanja tako s tem, kar se mu je v zgodovini zgodilo, kot tudi s tem, kar je sam v zgodovini storil," je še menil Brglez.
Slovenija ima do Urha še vedno dolg, je prepričan Brglez, ki je pozval k ponovni postavitvi razstave o dogodkih na tem kraju.
Ob tem je spomnil še na aktualno dogajanje in poudaril, Slovenija in Evropa danes preživljata težke čase, morda celo najtežje po koncu druge svetovne vojne. "Zato je danes ponovno čas, da okrepimo našo solidarnost do tistih, ki so naše pomoči potrebni," je še pozval.
Slovenci se z vprašanjem smrti ukvarjamo z občutkom krivde
Smrt v kulturno-civilizacijskem in religioznem sistemu, ki mu Slovenci pripadamo, ni dobro sprejeta, pravi Mirjana Ule s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. S smrtjo se po njenih besedah ukvarjamo, kakor da bi iz nas govoril občutek krivde. Sicer pa je skrb za grob in spomin na pokojnika kulturna norma, je opozorila.
"Zelo veliko pozornosti namenimo dnevom, kjer je v središču spomin na umrle. Takšen je denimo dan spomina na mrtve. Značilno je tudi, da obeležujemo obletnice smrti pomembnih osebnosti," je poudarila Uletova. Ob tem pa ugotavlja, da je smrt sicer navzoča, vendar s težkim občutkom.
Pozornost pokojnim po njenih besedah pogosto spremlja spraševanje, ali smo bili dovolj dobri in ali smo dovolj storili za pokojnega v času njegovega življenja. "Namenjanje pozornosti pokojnemu je lahko čaščenje njegovega spomina, toda pogostokrat ga spremljajo negativna čustva, občutki krivde in odgovornosti," je poudarila.
Do minevanja nimamo sproščenega odnosa
S smrtjo je tesno povezano vprašanje prehoda, ki ga Slovenci po besedah Uletove težko doživljamo. "Smrt je namreč končno stanje daljšega dogajanja," je spomnila. Tako se denimo težko soočimo z odnosom do starejših in starosti, do modrosti starejših. Tudi odnos do bolnih je po njenih besedah težak.
"Do prehajanja in minevanja, ki sta ponekod samoumevna, nimamo sproščenega odnosa," je povzela. Po njenih besedah se zdi, kakor da smrt povezujemo s koncem, prekinitvijo, izgubo. To navsezadnje izražajo ljudski reki, pravi.
"Smrt pri Slovencih ni povezana s spokojnostjo in mirom, ampak z ločitvijo in prekinitvijo, z lomom in razlomom," je dodala.
Obeleževanje spomina na pokojnika tudi odraz družinske tradicije
Obeleževanje spomina na pokojnika je po eni strani lahko notranja potreba posameznika. Uletova se strinja, da to obeleževanje sestavljajo tudi lepi trenutki, ko posameznik denimo prižge svečo ali prinese šopek rož na grob.
Pri tem pa je opozorila na moč družinske tradicije in povezanosti v Sloveniji. "Osebno sicer lahko čutimo potrebo, da poskrbimo za grob in se poklonimo pokojniku. Seveda pa je to tudi kulturna norma," je poudarila.
Pokopališča so po njenih besedah prostori, kamor svojci hodijo iskat stik s pokojnim in kjer iščejo svoj mir. "So zelo pomembni za posameznika in družino," je dejala.
Vzporedno je treba po njenih ugotovitvah pri analizi skrbi za videz groba upoštevati pritisk potrošniške miselnosti in želje, da grob ne bo urejen slabše od drugih. "Pokopališča so postala nekakšni ogledovalni prostori," meni.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.