Minuli teden je vlada predstavila ukrep, s katerim bi zmanjšali viške hrane in poskrbeli, da se v naših smeteh ne bi znašlo toliko hrane, kot sedaj. Tako bodo lahko trgovci na lastno odgovornost prodajali tudi tista živila, ki imajo pretečen rok. To ne velja za skupino hitro pokvarljivih živil. A ti ukrepi še zdaleč niso dovolj. Potrebno je spremeniti navade ljudi in naš odnos do hrane.
Trgovina je namreč le en od členov dolge verige, kjer nastajajo t.i. viški hrane. Nekaj viškov hrane nastane že na samem začetku verige, torej pri pridelovalcu. Nekaj pri predelovalcu, nekaj tudi med prevozom in skladiščenjem ter kar precej pri prodajalcu. Precejšen del hrane zavržemo potrošniki, bodisi zato, ker slabo načrtujemo in kupimo preveč hrane, bodisi zato, ker hrane pravi čas ne porabimo ali je ne shranjujemo pravilno in se pokvari.
Kar koli je razlog, dejstvo je, da še vedno preveč hrane konča v naših smeteh. Letno zaradi hrane, ki jo odvržemo, izgubimo okoli 200 milijonov evrov. Z bolj odgovornim ravnanjem in nekaj več racionalnosti bi lahko precej privarčevali.
Varčni kuhar – zakaj pa ne!
Kot aktivna in družbeno odgovorna državljana sta v skupnem projektu ideje in znanje združila Tomaž Pangeršič in Tomaž Hren. Zasnovala sta orodje za zmanjševanje odpada hrane v prehranskih obratih. Pangeršič glede orodja Varčni kuhar pravi, da gre morda res za majhen, toda zelo učinkovit korak na poti k reševanju te problematike, saj poleg pozitivnega finančnega in ekološkega učinka vsebuje osveščanje in krepitev družbene odgovornosti.
Kako deluje Varčni kuhar? Menze v javnem in zasebnem sektorju imajo določen tedenski meni. Sem uvrščamo podjetja, šole, zavode, bolnice, vojašnice itd. Te ponavadi nudijo izbiro od dveh do štirih menijev, nekje tudi več. Na mesto za prevzem hrane se namesti preprost zaslon na dotik, kjer je prikazan meni, ki bo serviran naslednji dan. Uporabnik izbere meni, ki ga bo jedel prihodnji dan, ga označi in s tem posreduje informacijo glavnemu kuharju. Ta informacija kuharju omogoča, da natančno izve, koliko obrokov katerega menija bo potrebno pripraviti. Posledica česar je natančno normiranje in zmanjšanje odpada. Uporaba samega orodja je zelo preprosta in ne potrebuje sistemskega vzdrževanja, opozarja Pangeršič. Prav tako v sistemu ni registracije, odprte pa so tudi vse opcije za delovanje v mreži in preko spleta.
Pangeršič je naredil izračun, po katerem lahko na tak način privarčujemo 750.000 evrov letno. Če predvidevamo, da je v javnem sektorju najmanj tisoč menz in če vsaka menza prihrani vsaj kilogram hrane na dan, to na koncu pomeni tono hrane na dan oziroma 250 ton na leto. In če kilogram hrane ovrednotimo na tri evre, to pomeni kar 750.000 evrov prihranka. In to vse zato, ker smo bili odgovorni in smo sprejeli odgovorno odločitev.
Pangeršič verjame, da se lahko družba začne spreminjati na bolje oziroma, da lahko postane aktivna in trajnostno naravnana le, če se spremeni posameznik. Odgovoren in aktiven državljan bo izbral meni, ki ga bo za malico jedel naslednji dan – brez popustov in drugih ugodnosti, samo zato, ker ima spoštljiv odnos do hrane in do družbe. Pangeršič opozarja, da se mora osveščanje le-tega začeti že v šoli, kjer mladi z uporabo orodja razumejo pomen svojih odločitev in odgovornosti, ki iz njih izhajajo. Odnos do hrane je namreč odnos do nas samih, pravi.
Kot pojasnjuje, s tem orodjem ne odkriva 'tople vode'. Takšne sisteme smo poznali že prej in tudi večja gostinska podjetja ponujajo podobne sisteme, ki pa so namenjena zgolj njihovim uporabnikom.
Varčni kuhar uspešno prestal testiranje
Orodje je že prestalo testno fazo in to zelo uspešno. Deluje tehnično brezhibno, prav tako je bilo med uporabniki zelo pozitivno sprejeto. Pangeršič ocenjuje, da so bili učinki za uporabnika naslednji: dobil je željeno jed (ponavadi hitro zmanjka določenih jedi), prav tako si je lahko sam izbral svojo kombinacijo jedi (različne priloge). Pangeršič opozarja, da ima orodje velik potencial, saj povzroča spreminjanje navad, kar je z vidika razumevanja družbene odgovornosti in reševanja problematike odpada hrane nadvse pozitivno. Sodelovanja na principu popustov oziroma ugodnosti, da bi v primeru, če v naprej označiš, kaj boš jedel naslednji dan, dobil cenejši obrok, ne spodbuja. Pravi, da je ta logika škodljiva, saj pomeni, da sta pozitiven družbeni odnos in zavedanje skupnosti možna le proti plačilu. "Če to logiko prezrcalimo na splošno v družbo, morda dobimo odgovor, zakaj je naša družba tako sistemsko koruptivna. Zato, ker vsakdo že za najmanjše družbeno koristno dejanje na mikro ravni zahteva denarno kompenzacijo," pravi Pangeršič.
Nič manj pomembni niso učinki za kuhinjo. Priprava števila obrokov je optimalna, odpad je zmanjšan na minimum, s tem pa se nižajo tudi stroški, ki jih kuhinja lahko na različne načine vrne nazaj uporabniku. "Kuhinje v šolah lahko prihranek namenijo financiranju prehrane otrok, ki si kosila ne morejo privoščiti," kot eno od možnih koristi predlaga Pangeršič.
Orodje Varčni kuhar pa predstavlja velik učinek tudi za družbo in ekosistem. Zmanjševanje odpada hrane predstavlja neposreden učinek. S tem ko bo EU zmanjšala odpad hrane, se bo posledično zmanjšal tudi vpliv na ekosistem (pesticidi, porabljena energija), kar ima spet pozitiven vpliv na celotno skupnost.
Varčni kuhar le del večjega informacijskega projekta
Projekt Varčni kuhar je del veliko večjega informacijskega projekta, ki ga Pangeršič imenuje Sistem treh informacijskih točk. Sistem sestavljajo tri osnovna informacijska vozlišča: kadrovska, infrastrukturna in idejna informacijska banka. Prvi dve točki imata odprto bazo podatkov, za razliko od tretje, to je idejne banke, kjer gre zaradi zaščite avtorstva le za delno odprto bazo. Pangeršič je prepričan, da bi s pomočjo tega sistema lahko zagnali gospodarstvo. Potrebujemo nova delovna mesta, saj je brezposelnih skoraj 120.000 ljudi, ukrepov pa ni od nikoder. Pangeršič brezposelnost vidi kot kadrovski potencial, množico znanja, ki ga lahko plemenitimo. Zato predlaga, da del zavoda za zaposlovanje preoblikujemo v aktivno kadrovsko informacijsko banko – KIB, v katero bi vključili brezposelne, ki so pripravljeni aktivno sodelovati. S tem bi dobili aktivno in zdravo kadrovsko bazo, država in predvsem aktivna družba pa bi skupaj z gospodarstvom dobili natančne informacije o kadrovskem potencialu, ki bi ga lahko zato tudi optimalno izrabili.
Druga informacijska točka bi bila infrastrukturna informacijska banka (INiB), v kateri bi država in zasebniki delili informacije o svojem neizkoriščenem oziroma neuporabljanem kapitalu, ki je zaradi tega zgolj strošek – zemljišča, stavbe, naprave, material itd. Tretji del sistema predvideva idejno informacijsko banko (IB), ki bi na enem mestu združevala ideje, predloge, znanje in informacije kreativnih posameznikov, inovatorjev, strokovnjakov. “Država je za družbeno lastnino dolžna dati informacije o infrastrukturi, ki je na voljo," pravi Pangeršič in opozarja, da je družba, v kateri živimo sedaj, razdrobljena in nepovezana. "Dva milijona nas je. Imamo vse pogoje za uspeh, pa nam ne gre, ker smo preveč razdrobljeni."
Ideja o sistemu treh informacijskih točk bo kmalu stara leto dni. Pangeršič jo je predstavil tudi predsedniku Borutu Pahorju in vladi. Med drugim jim je predlagal, da orodje Varčni kuhar uvedejo v menzah javne uprave. Kot opozarja Pangeršič, javni sektor racionalnega odnosa do stroškov nima. Odgovora od vlade in predsedniškega urada ni dobil, morda pa bo odgovora deležen, ko se bo vlada nehala ukvarjati sama s sabo in se bo dejansko začela ukvarjati z družbenimi problemi. “Sem zgrožen. Zadnji čas je, da nekaj naredimo. Če ne bomo sedaj ukrepali, potem bo kmalu prepozno,” pravi Pangeršič.
KOMENTARJI (101)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.