Slovenci končno vozimo bolj strpno

Lansko leto je bilo prelomno leto, saj je po podatkih Policije ter Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zaradi neprimerne hitrosti na naših cestah umrlo kar 40 odstotkov manj udeležencev v prometu.

Po besedah predsednika sveta Bojana Žlendra je treba dober rezultat pripisati predvsem velikemu preboju civilne družbe, boljšem povezovanju med policisti in ostalimi intitucijami, pristojnimi za prometno varnost.  "Ko združijo moči policisti in redarji, ko se pričnejo izvajati preventivne akcije in ko s sodelovanjem mnogih ljudi svoje doda tudi civilna družba, lahko stvari premaknemo na bolje," je poudaril Žlender.

Kot objektivni vzrok za manjše število mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti je izpostavil tudi finančno in gospodarsko krizo. "Statistike kažejo, da je leto ekonomske krize vedno bolj varno leto. Manj je voženj za zabavo, bolj se zavedamo potrebe po varčevanju," je pojasnil.

Hvala, ker voziš zmerno!

Vsem voznikom, ki upoštevajo omejitve hitrosti in s tem prispevajo k varovanju naših življenj, se lahko na spletni strani akcije Hvala, ker voziš zmerno zahvalite kar sami. Zahvalite se tako, da naložite svojo fotografijo, na katero nato aplikacija samodejno pripne logotip akcije z napisom 'Hvala, ker voziš zmerno'. Po koncu akcije bodo izžrebali 20 sodelujočih, ki bodo preživeli dan z voznikom Andrejem Jerebom.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu omenjeno medijsko kampanjo izvaja v okviru akcije Hitrost – počasneje je varneje.

Lani zaradi hitrosti 62 oseb v smrt

Čeprav se je prometna varnost v letu 2009 zelo izboljšala, pa hitrost ostaja najpogostejši vzrok za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Zaradi neprilagojene hitrosti je na slovenskih cestah lani namreč umrlo kar 62 oseb, kar je več kot tretjina vseh umrlih. Ker vsako rešeno življenje šteje, policisti po vsej državi zopet začenjajo desetdnevno akcijo Hitrost – počasneje je varneje. Akcija bo potekala med 22. aprilom in 1. majem ter nato še med 28. junijem in 4. julijem 2010.

"Predpisov se ne upošteva zaradi tistih, ki nadzorujejo, ampak da smo bolj varni sami, naši bližnji in drugi udeleženci v prometu," je dejal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun in dodal, da bodo policisti v tem času z vsemi sredstvi poostreno nadzirali hitrost na slovenskih cestah.

Povprečna hitrost v naseljih 56 kilometrov na uro

V akciji bodo tokrat sodelovali tudi mestni redarji ter šoferji. Boris Sodja iz Združenja občinskih redarjev je poudaril, da vozniki v naselji vozijo prehitro, saj je povprečna hitrost v naseljih namesto priporočljivih 46 kar 56 kilometrov na uro. Redarji bodo zato s svojimi vozili, v katerih so nameščene meritvene naprave, prežali na prehitre voznike zlasti v okolici šol, vrtcev, zdravstvenih domov in na nevarnih delih znotraj posameznih naselij.

Predstavnik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Zlatko Zaletel je predstavil praktični pripomoček v obliki kroga Hiti počasi, ki so ga pripravili v ZŠAM in s katerim je mogoče zelo enostavno in brez vsakega računanja ugotavljati številne podatke, odvisne od hitrosti, s katero vozimo, predvsem pa reakcijsko pot, zavorno pot in pot zaustavljanja na suhem in mokrem cestišču. "V Zvezi ZŠAM Slovenije smo trdno prepričani, da se bo varnost cestnega prometa dolgoročno izboljšala šele takrat, ko bo prometna varnost postala splošna vrednota, skrb za varnost pa množično gibanje," je dodal.