'Slika ni tako črna, kot se zdi'

Vlada premierja Boruta Pahorja je današnji prvi obisk Koroške, ene manjših slovenskih regij s približno 73.000 prebivalci, sklenila s srečanjem z gospodarstveniki, župani, poslanci in državnimi svetniki v Slovenj Gradcu.

Pahor je ocenil, da regijsko gospodarstvo po stečajih nekaj družb počasi in zanesljivo okreva. Enkrat v prihodnosti Koroško vidi kot uspešno pokrajino, gradnjo hitre ceste kot enega najpomembnejših prihodnjih regijskih projektov pa je ob odsotnosti zapletov napovedal za konec leta 2012. Tudi sicer so med prvim obiskom Pahorjeve vlade v eni manjših slovenskih regij prednjačile gospodarske teme.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić ugotavlja, da slika v regijskem gospodarstvu ni tako črna, kot se zdi, saj ima regija kar nekaj zdravih podjetij z dobrim vodenjem, dobrimi izdelki in vizijo za naprej. Kot je še poudarila, bodo lahko prav ta podjetja z razvojnimi spodbudami države "potegnila Koroško naprej".

Minister za finance Franc Križanič se je udeležil srečanja s koroškimi obrtniki na sedežu območne zbornice Dravograd. "Obrtniki so podali celo vrsto predlogov, seznanili so nas z nekaterimi konkretnimi težavami. Vse to bomo preučili na ravni Obrtne zbornice Slovenije in pogledali, kaj se da izboljšati pri problemih, s katerimi se obrtna dejavnost trenutno srečuje," je povedal in dodal, da so na Koroškem težave še bolj specifične, saj je regija pod nekoliko večjim pritiskom kot večji del ostale Slovenije.

Minister za zdravje Dorijan Marušič je v okviru vladnega obiska Koroške z direktorji bolnišnic Slovenj Gradec, Celje in Topolšica podpisal sporazum o prenosu pulmoloških primerov v bolnišnico Topolšica. Gre za prvi primer mreženja bolnišnic v Sloveniji, katerega cilj je po ministrovih besedah kakovostnejša oskrba bolnikov.

Župani po vladnem obisku podpirajo novi predlog zakona o skladnem regionalnem razvoju, če bodo lahko v okviru zakona našli mehanizme za izboljšanje položaja regije, je dejal slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar, ki se zaveda, da regija svojih težav sama ne more rešiti. Manj pa so Korošci zadovoljni z načrti policije, ki v okviru reorganizacije policije načrtuje združitev policijskih uprav Slovenj Gradec in Celje.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je namreč ponovila, da je projekt reorganizacije policije strokoven projekt Generalne policijske uprave, ki ga sama podpira. Namen projekta je po njenih besedah boljša uravnoteženost varnostne politike po državi, pri čemer bo policija okrepila operativni del in zmanjšala administracijo. Ministrica je obiskala policijske postaje Radlje ob Dravi, Dravograd in Ravne na Koroškem, kjer je poudarila, da gre pri projektu Libra zgolj za zmanjševanje administracije, medtem ko se število policistov ne bo zmanjševalo, ponekod se bo celo povečalo, nedotaknjene pa bodo ostale tudi policijske postaje.

'Prioriteta bo tretja razvojna os'

Koroška svoje primerjalne prednosti vidi predvsem v turizmu ter lesni in kovinsko predelovalni industriji, za izvajanje teh dejavnosti pa je nujen obstoj dobre infrastrukture. Prav zato bo ena od prioritet vlade do konca mandata po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša tretja razvojna os.

Ob obisku občin Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi je minister poudaril še, da bo za projekt tretje razvojne osi nujna "koordinacija sektorjev", ki bo omogočila čim hitrejšo izdelavo projektne dokumentacije umeščanja osi v prostor, s tem pa tudi čim prejšnji začetek gradnje te cestne povezave.

Vlačič optimističen: Prva lopata že leta 2013

Tudi minister za promet Patrick Vlačič je izrazil optimizem glede projekta tretje razvojne osi. To velja zlasti za dva od štirih odsekov, ki bosta štjersko avtocesto povezala s Slovenj Gradcem, kjer bo po informacijah z okoljskega ministrstva razgrnitev prostorskega načrta predvidoma v začetku naslednjega leta. "Če bodo postopki stekli optimalno, bi oktobra lahko sprejeli državni prostorski načrt, nato pa se bodo začeli projektiranje in odkupi zemljišč, kar bi po optimalnem scenariju lahko trajalo 12 do 15 mesecev. To pa pomeni, da bi nekje v prvem delu leta 2013 že lahko zapičili prvo lopato," je dejal.

'Težav ni pri nas, pač pa v lokalnih skupnostih'

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić je bil, kar se tiče posameznih rokov, bolj skop. Je pa župane pozval, naj vložijo vse moči v to, da na lokalni ravni poskrbijo za to, da opravijo svojo domačo nalogo. Kot je dejal, je namreč dovolj le en odstotek tistih, ki se zapičijo v neko podrobnost in s tem v celoti upočasnijo postopke. "Težav ni pri nas, pač pa predvsem na terenu v lokalnih skupnostih," je dejal in dodal, da mora vlada delati v okviru finančnih zmožnosti, zato išče racionalne in uresničljive variante. Če pa imajo občine denar za dvakrat dražje projekte, pa naj se jih lotijo sami, je bil jasen okoljski minister, ki sicer sprejema voljo ljudstva, a morajo biti pri tem po njegovem mnenju realne tudi njihove zahteve.