Vlada med proračunskimi ukrepi predvideva uvedbo trošarine za sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah, od česar si obeta osem milijonov evrov. A njeni načrti so takoj naleteli na odpor. V Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) denimo pravijo, da je predlog diskriminatoren do proizvajalcev sladkih brezalkoholnih pijač in nima nikakršnih zdravstvenih učinkov na ljudi. Predlagajo, da bi raje znižali stopnje DDV za prodajo brezalkoholnih pijač v gostinskih lokalih s sedaj veljavnih 22 odstotkov.
A Slovenija ne bi bila prva država, ki bi sprejela takšen ukrep. Več držav je davek na sladkane brezalkoholne pijače ali pa določene vrste hrane sprejelo zaradi boja proti debelosti in spodbujanju zdravega načina prehranjevanja.
In kako so se tovrstne obdavčitve obnesle v nekaterih tujih državah? V Mehiki, kjer imajo resne težave z debelostjo prebivalca, so januarja letos uvedli nov davek, s katerim so z osemodstotno davčno stopnjo obdavčili hrano, katere energijska vrednost presega 275 kilokalorij na 100 gramov. Z enim pesom (0,06 evra) na liter pa so obdavčili sladkane pijače. Pri OECD navajajo, da uradno sicer ni določeno, za kaj bodo prihodek od novega davka porabili, a pričakuje se, da bodo sredstva dali v javno zdravstvo. Davek so tisti, ki se preživljajo z industrijo hrane in pijače, pričakali z neodobravanjem, a javnost ga je dobro sprejela. Na učinke pa bo treba še počakati.
Madžarska pa je ena tistih držav, ki so poseben davek na določeno hrano in pijačo sprejele že leta 2011. Obdavčila je hrano, ki vsebuje veliko maščob, sladkorja in soli, pa tudi sladke brezalkoholne pijače in alkoholne pijače. Pri OECD pravijo, da se je cena tistih izdelkov, ki jih je davek zajel, povišala za 29 odstotkov, prodaja takšnih izdelkov pa se je zmanjšala za 27 odstotkov. Ocenjuje se, da je 40 odstotkov proizvajalcev od uvedbe davka svoje izdelke spremenilo tako, da je zmanjšalo ali popolnoma odpravilo tiste sestavine, zaradi katerih je bil izdelek dodatno obdavčen. Z dodatnim prihodkom so financirali proračun javnega zdravstva in plače zdravstvenih delavcev.
Tudi na Danskem je bila sprva uvedba posebnega davka uspešna. Tam so oktobra 2011 uvedli davek na hrano, ki je vsebovala več kot 2,3 odstotka nasičenih maščob. Po podatkih OECD se je poraba obdavčenih izdelkov v prvih devetih mesecih zmanjšala za od 10 do 15 odstotkov. A kljub dodatnemu prihodku za državo, so novembra 2012 davek zaradi političnih nesoglasij in pritiska lobijev ukinili.
Pri OECD tako opozarjajo, da je uvedba davkov na določeno hrano in pijačo občutljiva tema, uvedbe pa se je treba lotiti na premišljen način, da se tudi v drugih državah ne bi ponovila danska zgodba.
KOMENTARJI (179)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.