Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je ob odprtju nacionalne konference obvladovanja sladkorne bolezni je opozoril, da vsako leto beležijo 11.000 novih bolnikov s sladkorno boleznijo. Tako se je med leti 2002 in 2013 število sladkornih bolnikov povečalo za 40 odstotkov. Danes je v Sloveniji 120.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, od teh jih 102.000 prejema zdravila.
Število sladkornih bolnikov se povečuje po eni strani zaradi uspešnejšega zdravljenja in podaljševanja življenjske dobe teh bolnikov, po drugi stani pa je vse več novih bolnikov zaradi dejavnikov tveganja. S povečevanjem števila sladkornih bolnikov rastejo tudi stroški zdravstvenega sistema.
Neposredni stroški sladkorne bolezni so leta 2012 v Sloveniji znašali 114,3 milijona evrov, posredni pa 6,3 milijona, kar je skupaj 5,2 odstotka vseh sredstev ZZZS.
Eržen pravi, da je pomembno podatke o bremenu bolezni, ki so jih na nacionalnem inštitut pripravili v okviru raziskave Ekonomsko breme sladkorne bolezni v Sloveniji 2012, nadgraditi, tako da bodo lahko vplivali na odgovorne, da podprejo ciljno usmerjanje sredstev v preventivo. Le z vlaganjem v zdravje prebivalstva se bo lahko po njegovem zagotovilo zdravljenje tistih, ki bodo zboleli ne glede na svoj življenjski slog.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dodala, da je predlagana trošarina na sladkane pijače korak v to smer. Tudi ministrica je izpostavila pomen vlaganja v zdravstvo, saj mednarodne študije kažejo, da je vsak evro, vložen v zdravstvo, zelo dobro naložen.
Gospodarstveniki: Denar ne bo šel za promocijo zdravega življenja
Medtem pa je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) na svoji novinarski konferenci pokazala drugo plat uvedbe trošarine. Najbolj se je bojijo proizvajalci pijač. "Vsi vemo, da ne gre za boj zoper debelost pri mladostnikih, pač pa za polnjenje proračuna. Ta denar se nikakor ne bo namenjal za promocijo zdravega življenja," je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič.
Direktorica Vitala Mestinje Mira Močnik je dodala, da bodo zaradi napovedanega ukrepa najbolj prizadeti potrošniki, ki so cenovno najbolj občutljivi. V družbi s 35 zaposlenimi so izračunali, da bodo nove trošarine pomenile dodatna dva milijona evrov stroškov letno. "Tega denarja nimamo kje vzeti, stroškovno smo se že povsem očistili, za to okolje je to lahko socialna bomba," je opozorila.
V podobni višini so dodatne stroške ocenili tudi v Fructalu, kjer že razmišljajo o selitvi vsaj dela proizvodnje. Direktor družbe Luka Jejčič je povedal, da bi jih ta dajatev pahnila v izgubo, sicer pa se mu zdi diskriminatorna, saj industrija pijač porabi le približno četrtino vsega sladkorja.
Trošarin na sladke pijače ne bo prenesla tudi Dana, katere direktor Marko Hren je pikro ugotovil, da vino, v katerega so bili letos vinarji zaradi slabe letine primorani dodati kar nekaj sladkorja, velja za hrano in s trošarinami ni obremenjeno.
Namesto vedno novih in višjih dajatev gospodarstvo od vlade pričakuje ukrepe, ki bodo poenostavili poslovanje in ga naredili bolj učinkovitega, je povzel Hribar Milič. Ob tem je za zavajajoče označil zatrjevanje vlade, da se bo borila proti sivi ekonomiji. "Zakaj torej ne uvede davčnih blagajn," je vprašal in predlagal, naj se utajene davke preusmeri k plačnikom davkov.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.