Slabost, driska in bruhanje se lahko pojavijo tudi nekaj dni po obroku

Večina bo vsaj enkrat v življenju zbolela zaradi bolezni, ki je posledica uživanja neustrezne vode ali hrane. Zato je tako zelo pomembno, da uživamo hrano, ki ni okužena z nevarnimi povzročitelji bolezni, kot so virusi, bakterije in paraziti, s strupi ali kemikalijami.

Med bakterijskimi povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni so pri nas po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami in patogenimi E.coli. Po besedah Eve Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji letno obravnavajo skoraj 20.000 bolnikov s črevesno-nalezljivimi boleznimi, med njimi so tudi zastrupitve s hrano. Pri okoli 14.000 niso iskali povzročiteljev drisk, okoli 300 je zbolelo zaradi salmonele, pri 960 je zbolelo zaradi kampilobaktrov, 197 je okužb z E.coli. 220 je okužb z norovirusi, 1460 z rotavirusi, kar pa ni nujno povezano s hrano, saj se lahko prenašajo tudi drugače. Točne številke, koliko je zastrupitev s hrano, torej ni, naj bi pa jih bi bilo vsaj petkrat več kot je prijavljenih.

Kampilobaktri so bakterije podobne salmonelam, ki so lahko tudi v črevesju živali, predvsem pri perutnini, lahko tudi v surovem mleku ali vodi, če so v njej fekalije. Povzročajo drisko. Clostridium difficile je eden od pomembnih okužb, ki se pojavljajo v bolnišnicah. Bakterija se rada naseli v črevesju, kjer je porušena črevesna flora, predvsem pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, ki so zaužili veliko antibiotikov, so imeli kemoterapijo ali kronično bolezen. Okužbo spremlja driska, lahko tudi krvava, lahko se pojavi hudo vnetje, zaradi katerega se lahko predre črevesje. Salmonelo spremlja vročina, driska, bruhanje, zato je nevarnost izsušitve, tudi ker so lahko težave tudi cel teden. Tudi E.coli povzročajo drisko.

Največkrat so zastrupitve s perutnino, jajci in jajčnimi jedmi, tudi z mesom na žaru, pri čemer lahko zbolimo še tri dni po zaužitju hrane. Pri kampilobaktrih je tri do pet dni, pri salmoneli od dva do tri dni. Živila je treba pravilno hraniti, jih po potrebi toplotno obdelati. "S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo zaradi driske vsako leto umre milijon in pol otrok. Zato je pomembno, da uporabniki že v izhodišču za pripravo hrane uporabljajo varno vodo in živila," je opozoril vodja slovenskega Urada za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo Marijan Ivanuša. Neustrezna hrana lahko povzroči akutno bolezen, kronične težave, v nekaterih primerih celo smrt. Prisotnost strupov ali težkih kovin lahko med drugim povzročata nevrološke motnje in raka. Posledice uživanja nevarne hrane so praviloma hujše pri dojenčkih, nosečnicah, bolnih in ostarelih.

Po besedah namestnice direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ade Hočevar je varnost živil za javno zdravje in za vsakega posameznika izrednega pomena od rojstva do pozne starosti. Bolezni, ki se prenašajo s hrano, so najbolj pogosto rezultat uživanja živil, ki vsebujejo patogene mikroorganizme ali kemikalije. Škodljivi učinki hrane se izrazijo šele pri potomcih, saj se lahko nekatere kemikalije nalagajo v telesu in zakasnjeno vplivajo na zdravje. "Najbolj pogosta klinična slika bolezni, ki se prenašajo s hrano, vključuje bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko, pogosto pa se lahko izrazi tudi z drugimi simptomi. Običajno gre za kratkotrajne bolezni brez trajnih posledic. Vse pomembnejši pa so vplivi prehranjevalnih navad in premalo gibanja na razvoj kroničnih bolezni - bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni in različnih vrst raka," je poudarila.