Slabe novice iz Bruslja: slabša gospodarska napoved za Slovenijo

Slovenija bo letos imela 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP, je napovedala Evropska komisija.

Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v evroobmočju. V februarski napovedi je Komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala.

Slovenija v družbi Cipra

Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU imel le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP; vse druge članice Unije bodo v letu 2014 imele rast. Recesijo v Sloveniji po navedbah komisije podaljšuje počasno razdolževanje podjetij in zamude pri reševanju bančne krize. "Nadaljnje odlašanje z zahtevanimi strukturnimi reformami bi dodatno poslabšalo obete za rast," opozarjajo v Bruslju.

Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla. V Bruslju so že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja. Kot je danes dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, bo odločitev odvisna od reformne strategije slovenske vlade. To bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku meseca. Komisar je tudi znova opozoril, da so razmere še obvladljive, če bo ukrepanje odločno in naglo. Zato je po njegovih besedah ključno, da Slovenija zelo hitro opredeli konkretne ukrepe za sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema ter za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Rehn te ukrepe pričakuje v reformnem in proračunskem načrtu Slovenije.

Še vedno strmo raste tudi javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem evroobmočja in EU. Komisija ob tem še ugotavlja, da ob neupoštevanju dodatnih ukrepov za krepitev bank ni večjih tveganj, da se projekcije ne bi uresničile, obenem pa izpostavlja, da so za krepitev bank potrebna občutna dodatna sredstva.

Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v evroobmočju in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost. "Rastoča brezposelnost je eden od dejavnikov, ki najbolj prispevajo k vztrajno negativnemu trendu v potrošnji. Poleg tega vse večji delež nestalnih zaposlitev zmanjšuje stabilnost prihodkov," ugotavlja komisija.

V evroobmočju počasno okrevanje

Evroobmočje bo letos imelo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast, celotna EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP, naslednje leto pa 1,4-odstotno rast, napoveduje Evropska komisija. Olli Rehn je ob tem izpostavil pomen boja proti brezposelnosti. "Storiti moramo vse za premostitev krize brezposelnosti v Evropi," je pozval. Bruselj evroobmočju za letos napoveduje 12,2-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 12,1-odstotno, celotni EU pa letos in v naslednjem letu 11,1-odstotno brezposelnost.

Mešanica politik EU je osredotočena na vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest, fiskalna konsolidacija se nadaljuje, a s počasnejšim korakom, za zagon rasti je treba okrepiti strukturne reforme, je še poudaril Rehn.

Stanje javnih financ se v evroobmočju in EU na splošno izboljšuje. Komisija evroobmočju za letos napoveduje v povprečju 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za naslednje leto pa 2,8-odstotnega, EU pa 3,4-odstotnega oziroma 3,2-odstotnega. Javni dolg bo v evroobmočju letos v povprečju znašal 95,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa 96 odstotkov, v EU pa letos 89,8 odstotka BDP, naslednje leto pa 90,6 odstotka BDP, je napovedala Komisija.