Ustavno pritožbo so grosupeljski volivci vložili zaradi posega v aktivno volilno pravico, ki jo opredeljuje 43. člen ustave, in v pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev preko neposredno izvoljenih predstavnikov, ki je določena v 44. členu ustave, piše spletna Demokracija.
Volivke in volivci so po mnenju pritožnikov zaradi prenehanja Janševega mandata "postavljeni v isti položaj, kot če ne bi volili". Janša je imel pravico kandidirati, saj pravnomočna obsodba ni razlog za neizvolitev, ki bi ga določal zakon, volivke in volivci pa so ga imeli v okviru aktivne volilne pravice pravico izbrati in mu nameniti dovolj podpore, da postane poslanec za polni mandat, navajajo.
Pritožniki ob tem opozarjajo, da kot volivke in volivci nimajo možnosti vložiti upravnega spora, saj niso bili stranke v postopku pri odvzemu mandata. Edino njihovo pravno sredstvo je ustavna pritožba, zato upajo, da bo ustavno sodišče "zaščitilo aktivno volilno pravico in predvsem pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev preko neposredno voljenega predstavnika, saj v nasprotnem primeru te dve človekovi pravici ostaneta brez sodnega varstva".
Spletna Demokracija še navaja, da naj bi senat ustavnega sodišča sklep DZ o ugotovitvi prenehanja Janševega poslanskega mandata predvidoma obravnaval v torek. Janša se je na omenjeni sklep pritožil 21. oktobra.
KOMENTARJI (874)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.