Robert Škulj je napovedal, da bo vložil tožbe proti Novi ljubljanski banki, podjetju Microsoft in državi, katere bo tožil za kar 300 milijonov tolarjev odškodnine.
Na državnem tožilstvu priznavajo, da je primer Roberta Škulja zelo zapleten. Policija je svoje delo opravila in zadevo prepustila tožilstvu, kjer morajo primer preučiti in doreči ali sploh gre za kaznivo dejanje in kakšno bi to bilo. Generalna državna tožilka Zdenka Cerar je pojasnila, da je zadevo treba najprej preučiti. "Javnosti je bila zadeva predstavljena kot možen neupravičen vdor v računalniški sistem, ampak gledano v pravno-kazenskem smislu ni rečeno, da bo to tudi delovna kvalifikacija primera, ki bo držala," je dodala Cerarjeva.
Obstaja tudi možnost, da Škulju ne bodo očitali nobenega kaznivega dejanja, v kar pa generalna državna tožilka dvomi. Meni, da državni tožilec, ki je usmerjal predkazenski postopek, brez osnove ne bi zadevo pripeljal do ovadbe, če ne bi verjel, da je ta tudi izvedljiva. Škulj je pojasnil, da ni storil nobenega kaznivega dejanja, saj program, ki ga je razvil, ni nameraval zlorabiti in tudi ni nikogar izsiljeval.
Škulj je program Trojanski konj, ki naj bi omogočal krajo denarja, in zaščitni program, ponujal Novi Ljubljanski banki za 500.000 evrov. V NLB-ju so ga zaradi morebitne zlonamernosti prijavili policiji, ki mu je program odvzela. Oškodovani računalničar pa sedaj napoveduje lastne tožbe.
Kristijan Gnilšak Škuljev odvetnik je povedal, da bodo "najprej tožili NLB za 100 milijonov tolarjev, poleg tega bomo predlagali začasno odredbo za prepoved uporabe Klika, ker naša stranka ocenjuje, da ta ni varen za državljane. V sklopu tožb pa bodo tožili tudi Microsoft in državo vsakega za 100 milijonov tolarjev. Microsoft bodo tožili, ker so dobili od policije izvorno kodo; državo pa zato, ker je policija Škulju odvzela program Trojanski konj. Tega je skupaj z zaščitnim programom razvijal leto in pol.
