Skrbijo jih nerealna pričakovanja v zvezi s kupnino

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je danes opravil razpravo o predvideni prodaji podjetij v (ne)posredni lasti države. Sindikalisti so med drugim opozorili na nekatera iluzorna pričakovanja v zvezi s kupnino, delodajalci pa na neprivlačno poslovno okolje v Slovenji, ki naj bi težko privabilo tujce. Oboje pa skrbi prodaja infrastrukturnih podjetij.

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je na novinarski konferenci po seji ESS v Ljubljani pojasnil, da je danes pogrešal podrobno predstavitev razlogov za predvideno prodajo državnega premoženja oz. seznam prodaje deležev v 15 podjetjih.

Kot je poudaril, je za Pergam, ko gre za vprašanje privatizacije, pomembno zlasti to, da bodo predstavniki zaposlenih v podjetjih pravočasno vključeni v postopke prodaje in da bo v le-teh upoštevan interes po ohranitvi delovnih mest. Ob tem je izrazil tudi zaskrbljenost pred odlivom znanja in siromašenjem razvojnega potenciala.

Posedi je ocenil še, da ima večina podjetij na seznamu težave. Pričakovanja, koliko se bo iztržilo z njihovo prodajo, ki so zapisana v dokumentih, so v več primerih iluzija, je ocenil.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je takoj po koncu seje novinarjem povedal, da sindikati nasprotujejo tistemu dele prodaje, ki je namenjena zgolj pokrivanju luknje v javnih financah.

Kot je ocenil, aksiom, da mora Slovenija prodati podjetja, prihaja iz Bruslja. V Nemčiji na primer po njegovih besedah ne dopuščajo, da bi se nekatera podjetja prodala kar tako, v tej luči pa je izpostavil primer Deutsche Telekoma.

Semolič proti prodaji infrastrukturnih podjetij

Med podjetji, ki bi morala ostati v državni lasti, je posebej omenil tista s področja infrastrukture. Je proti prodaji Petrola. V zvezi s selekcijo za prodajo je treba po njegovih besedah opredeliti kriterije, zaščititi obstoj podjetij in usodo zaposlenih.

Čeprav je Semolič priznal, da se država pri upravljanju podjetij v mnogo primerih ne vede kot dober gospodar in jih slabo upravlja, si po njegovem mnenju ne smemo delati iluzij o zasebnem kapitalu. "Tako kot država je lahko dober lastnik ali pa izjemno slab," je sklenil.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je medtem po seji novinarjem pojasnil, da proces privatizacije teče prepočasi in da bo izplen od prodaje zato bistveno manjši, kot bi bil, če bi se jo izvedlo pred krizo.

Četudi je naklonjen privatizaciji, pa se je Antauer zavzel za previdnost pri prodaji "eventualne infrastrukture, ki je v premoženju teh podjetij". Boji se namreč, da bi zaradi prodaje dela Telekoma Slovenije, t. i. "kablov", postali popolnoma odvisni od nekoga drugega. "To je podobno, kot če prodaš vodni vir," je opozoril.

Enako se lahko po njegovih besedah zgodi pri logistiki, vezani na letalski promet. "Ne govorim ne o Adrii Airways ne o Aerodromu Ljubljana. Govorim o tem, da izkušnje nekaterih držav kažejo, da so, ko so jim propadli nacionalni avtoprevozniki, logistično bistveno bolj odrezane od sveta," je pojasnil. "Če logistične poti niso dobre, je interes tujih vlagateljev toliko manjši. Pa tudi naše možnosti izvoza, ker smo pač omejeni že pri transportu," je dodal.

Antauer je menil še, da tujci ne bodo kupovali slovenskega premoženja, če bodo razmere in pogoji poslovanja v naši državi oteženi. Najprej je tako treba po njegovih besedah vzpostaviti pogoje, nato pa se s kupci pogajati tudi ohranitvi delovnih mest.