Pobeljeno Kozje sredi poletja (Foto: Bralec Jaka)

Ljudje si niso opomogli od prvega šoka, pretresenost je danes, ko čistijo vse, kar je toča uničila, celo še večja, je za 24UR OB ENIH poročala novinarka Damjana Seme, ki je obiskala najbolj prizadeto Bistrico ob Sotli.

Polja koruze, vinogradi in sadovnjaki so skoraj povsem opustošeni. Prebivalci z grozo ugotavljajo, da so ob ves letošnji pridelek in da ga najverjetneje tudi naslednje leto ne bo. Na državno pomoč ne gre računati, pravijo domačini, ki imajo s tem slabe izkušnje. Denarno pomoč potrebujejo takoj, ne čez leto ali dve, ob tem pa jim država ni povrnila niti škode po lanskoletnih poplavah.

Fotogalerija (42)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Škode za najmanj 6,2 milijona evrov

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je dejal, da so neurja, ki so v ponedeljek divjala predvsem na jugovzhodu države, poškodovala več kot 2600 hektarjev površin, po trenutnih ocenah pa je škode za 6,2 milijona evrov. Na ministrstvu že pripravljajo ukrepe čimprejšnje pomoči kmetom. Eden teh ukrepov bo predčasno izplačilo neposrednih izplačil poškodovanim kmetijam, je po sestanku s predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije povedal minister.

Da lahko država predčasno izplačila izvede, potrebuje soglasje Evropske komisije, da pa to dobi, mora biti popis škode dobro pripravljen, je dejal minister, ki pričakuje, da bo pomembno nalogo opravila kmetijska svetovalna služba. Na ministrstvu načrtujejo še nekatere druge ukrepe pomoči, ki jih bodo med drugim v ponedeljek predstavili tudi na sestanku z župani najbolj prizadetih občin.

Kmetje morajo škodo prijaviti pravočasno

Generalni direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Benedikt Jeranko pa je kmete, ki dobivajo izplačila na podlagi zbirnih vlog, pozval k pravočasni prijavi višje sile. To morajo agenciji prijaviti v 10 delovnih dneh. S tem kmetijski upravičenci formalno pokrijejo spremembe med tistim, kar so navedli v zbirni vlogi in dejanskim stanjem po naravnih nesrečah, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, sicer namenjeni delu agencije v prvem polletju, pojasnil Jeranko.

Po zadnjih neurjih s točo je pod lupo javnosti tudi področje sofinanciranja zavarovalnih premij. "Do tega trenutka nismo opazili bistvenih razlik glede na predhodna leta," je poudaril in dodal, da so do konca junija izplačali podporo za 5600 zavarovalnih polic (rezerviranih je 13,4 milijona evrov, doslej izplačanih pa 1,1 milijona evrov).

To je po Jerankovih navedbah primerljivo s stanjem iz lanskega leta, iz izkušenj prejšnjih let pa bo število polic in znesek pričakovano narasel v drugi polovici leta.

Lani je bilo za sofinanciranje zavarovalnih polic na voljo 12,3 milijona evrov, za 18.700 zavarovalnih polic pa so izplačali 6,6 milijona evrov. Leta 2009 so sofinancirali 22.500 zavarovalnih polic v skupni vrednosti 12,9 milijona evrov, leto prej 20.100 polic v vrednosti 5,7 milijona evrov, leta 2007 pa 20.700 zavarovalnih polic v skupni vrednosti 4,6 milijona evrov.

Fotogalerija (56)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Če želite pomagati ...

Denar za prebivalce območij, ki jih je prizadela toča, zbirata tako Rdeči križ kot Karitas.

Prostovoljne prispevke lahko nakažete na transakcijski račun Rdečega križa Slovenije, TRR RKS odprt pri SKB, d. d., številka: 0310-0111-1122-296, sklic 937049, pripis "Toča" ali na račun Škofijske Karitas Celje, TRR: 0600 0097 7538 266,
namen: Neurje Obsotelje 2011, sklic: 00 29218

Za avtomobile poskrbimo, za pridelke ne ...

Ko gre za zavarovanja, Slovenci poskrbimo predvsem za avtomobile, medtem ko druge oblike zavarovanj, med drugim za točo, niso razvite, je dejal predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Drago Cotar. "Zavedati se je treba, da prihajamo v sistem, v katerem bo država vedno manj skrbela za nas in bomo morali za svojo prihodnost, varnost poskrbeti sami. Zavarovanja so eden od načinov, kako to doseči," je poudaril in v tej luči izpostavil zavarovanje premoženja, življenjska zavarovanja ipd.

V zvezi z zavarovanjem pred točo je navedel, da se stvari da zavarovati. "Mi ne bomo mogli nikoli povrniti vsega, lahko pa ublažimo ekonomske posledice takšnih nesreč," je dejal.

Direktor prodaje premoženjskih zavarovanj pri zavarovalnici Stanko Petek pa je poudaril, da je pri nas za okoli 40 odstotkov velikega premoženja, med katero spadajo nepremičnine, ki sploh ni zavarovano.