Eni bodo dvignili najemnine, drugim bo davek vzel denar za vzdrževanje

Včeraj smo poročali o tem, da bodo po predlogu novega zakona o davku na nepremičnine, ki bo med drugim zamenjal dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, le-tega morali plačevati lastniki nepremičnin, kar pomeni precejšnjo spremembo za javne stanovanjske sklade, ki so doslej zneske za plačilo nadomestila naprtili najemnikom stanovanj.

Ker davka na nepremičnino ne bomo plačevali najemniki, pač pa lastniki stanovanj, se bodo najemnine na prostem trgu seveda hitro dvignile. Tisti, ki si že zdaj ne morejo privoščiti najema primernega stanovanja, po dvigu najemnin ne bodo nič bližje stanovanju. Ostanejo jim na voljo le še neprofitna stanovanja, ki pa jih že vrsto let primanjkuje in očitno se na tem področju položaj še ne bo izboljšal. Stanovanjskim skladom bo namreč zaradi davka na nepremičnine iz blagajne zmanjkal konkreten kup denarja.

Na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) pojasnjujejo, da najemnin ne bodo dražili, ker jih ne morejo, saj so najemnine določene administrativno. "Najemnina je namreč določena z uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin ter Sklepom o stanovanjski najemnini. Osnova za izračun neprofitne najemnine je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb iz 116. člena stanovanjskega zakona. Vrednost stanovanja se določi po naslednji enačbi: vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna stanovanjska površina x vpliv velikosti stanovanja (korekcijski faktor) x vpliv lokacije stanovanja. Vrednost točke za izračun neprofitne najemnine je 2,63 evra. Mesečni znesek najemnine, ki ga je dolžan plačati najemnik, se dobi tako, da se vrednost stanovanja pomnoži z letno stopnjo v odstotkih in deli z 12 mesecev. Letna stopnja najemnine, izražena v odstotkih od vrednosti stanovanja znaša 4,68 odstotka."

Po zelo grobem izračunu bo torej JSS MOL glede na predlog zakona dodatno obremenjen s približno 480.000 evri letno davčnega stroška, za pokritje katerega v tem trenutku nimajo predvidenih virov. Zato menijo, da bi morale biti oprostitev oziroma olajšav deležni najmanj tudi subjekti, ki se ukvarjajo s tako imenovanimi splošno koristnimi, dobrodelnimi in neprofitnimi dejavnostmi.

Koper: Cilj davka je zgolj enormno povečanje davčnih bremen na nepremičnine

S koprskega javnega stanovanjskega sklada pa so opozorili, da jih je v novem osnutku zakona o davku na nepremičnine presenetilo pomanjkanje konsistentne stanovanjske in socialne politike, katero naj bi zakon zasledoval. "Opažamo le en cilj: enormno povečanje davčnih bremen na nepremičnine."

Na podlagi osnutka zakona bodo najemniki neprofitnih stanovanj na boljšem, saj jim davka ne bo treba plačevati, ker bo zavezanec za plačilo davka lastnik nepremičnine, pojasnjujejo na koprskem skladu. ''Po naših prvih izračunih se bo davek na stanovanja v Mestni občini Koper povečal za 3- do 4-krat napram sedanjim dajatvam. Sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je bilo v Kopru za stanovanja od 30 m2 do 70 m2 (kar je večina naših neprofitnih stanovanj) približno med 25 in 65 evri po stanovanju letno,'' pojasnjuje pomočnik direktorja na skladu Igor Franca.

Trije primeri izračunov

Seveda so se hitro lotili izračuna treh najpogostejših neprofitnih stanovanj po novem davku na nepremičnine in ugotovili, da bo za stanovanje v velikosti slabih 34 m2, zgrajeno leta 1993 in z neprofitno najemnino 152,96 evra ter vrednoteno po Geodetski upravi Slovenije (GURS) na 71.232 evra, davek kar 106,85 evra. To pa pomeni, da je indeks (davek/najemnina) 70.

Stanovanje v velikosti 63,90 m2, zgrajeno leta 1978, neprofitna najemnina 189,94 evra, vrednoteno po GURS-u na 142.600 evra, bo imelo obračunan davek v višini 213,9 evra, kar pomeni, da bo indeks (davek/najemnina) kar 113.

Tretji primer stanovanja je enota velika 93,3 m2, zgrajena leta 1860, neprofitna najemnina 85,95 evra, po GURS-u ovrednotena na 158.701 evro. Zanjo bo davek znašal kar 238,06 evra, indeks (davek/najemnina) pa kar 277.

To pa preprosto pomeni, da se bo za novejša stanovanja porabilo za davek okoli 70 odstotkov ene najemnine, pri zelo starih stanovanjih pa bo treba plačati za davek nekaj manj kot tri najemnine. Kar pomeni, da bodo najbolj obdavčena stara stanovanja, za katere dobijo najmanj najemnine in so najbolj potrebna prenove. "Dvomimo tudi v realne izračune vrednosti stanovanj s strani GURS-a, saj niso zajete vse prodaje na našem območju in so po naših ocenah, vrednosti precenjene."

Na koprskem skladu so nad predlogom zakona zaskrbljeni, upravičeno pa so v skrbeh tudi njihovi najemniki in občani. Če ni denarja za prenovo, potem ga ni za gradnjo. Potreb po neprofitnih stanovanjih je več, stanovanj pa ne. "Potrebno je poudariti, da je neprofitna najemnina že v osnovi prenizka v primerjavi s tržnimi najemninami, v povprečju znese približno tretjino tržne najemnine. Prav tako ne moremo mimo dejstva, da se neprofitne najemnine niso spreminjale že 10 let," opozarjajo na skladu.

Davek bo 'požrl' denar za vzdrževanje

Novi davek na nepremičnine bo tako koprski sklad obremenil za okoli 10 do 15 odstotkov od pobranih najemnin, kar pomeni okoli 120.000 do 150.000 evrov. To pa je številka, ki ustreza znesku, ki ga namenjajo za vzdrževanje starejših neprofitnih stanovanj letno.

"Zasebni stanodajalci bodo strošek davka prelili v povečano najemnino in s tem obremenili najemnike. V kolikor bi želeli najemnike tržnih in neprofitnih stanovanj, glede na predlog novega nacionalnega programa izenačiti, bi moral imeti sklad kot najemodajalec vsaj možnost povišati neprofitno najemnino," še opozarjajo na skladu.