Sive vrane povzročajo težave

Odločba, ki je trenutno edini ukrep za preprečitev resne škode, dopušča možnost posega vsem upravljavcem lovišč, ki imajo težave s povečanim številom sivih vran in posledično velikim škodami, za katere odškodninsko odgovarjajo upravljavci.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je glede reševanja problematike sivih v ran obrnilo na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki je podal strokovno mnenje, da je kratkoročna rešitev izdaja splošnega dovoljenja vsem upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom za izredni poseg v populacijo sive vrane z odstrelom, kot to omogoča Zakon o divjadi in lovstvu. Evropska direktiva o ohranjanju prosto živečih ptic določa, da se te ne lovijo v času vzreje mladičev ali med različnimi fazami razmnoževanja, dopušča pa izjeme, ko gre za preprečitev škode, varstvo rastlinstva in živalstva ter interese zdravja in varstva ljudi.

Škodo občutijo vsi

Siva vrana se močno širi in upravljavcem lovišč, predvsem v bližini večjih urbanih naselij, povzroča vedno večje težave in tudi neposredno materialno škodo.

Na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije so njeni člani lani in letos pogosto naslavljali zahteve za nujno ukrepanje v smeri zmanjšanja škod od sive vrane. Zaradi naraščanja populacije so se namreč občutno povečale škode na poljščinah, vrtninah in senenih balah skoraj po vsej Sloveniji. Največje probleme imajo kmetje zelenjadarji v okolici naselij, kjer primestna krajina ne omogoča dovolj naravne hrane. Škode največkrat nastajajo v spomladanskih mesecih in pozno poleti.

V Lovski zvezi Slovenije poudarjajo, da sive vrane veliko težav povzročajo na območju Mestne občine Ljubljana. Velike površine Golovca, Rožnika in tudi ravninski predeli znotraj avtocestnega obroča so izvzeti z lovnih površin, s katerimi upravljajo lovske družine in predstavljajo idealna mesta za gnezdenje. Ob obilici hrane človeškega izvora so izpolnjeni vsi pogoji za bistveno povečanje številčnosti sivih vran. Posledice tega povečanja pa občutijo meščani in druge ptice pevke na lastni koži, kmetovalci na svojih pridelkih in lovske družine neposredno tudi na drugih vrstah divjadi.

V preteklem letu je na lovsko zvezo poklicalo več meščanov, ki ugotavljajo, da so sive vrane in srake uničile številna gnezda drugih vrst ptic pevk in jih praktično pregnale z manjših zelenih površin in vrtov. Njihova vprašanja so bila usmerjena predvsem v zaščito izginjajočih drugih vrst ptic in njihovega petja. Zveza je bila obveščena tudi o dveh napadih sivih vran na območju Ljubljane neposredno na ljudi, ki sta se končala tudi s telesnimi poškodbami.

Lani je 12 lovskih družin dobilo 16 zahtev za ocenitev in povračilo škode na kmetijskih pridelkih na lovnih površinah, ki so jih povzročile sive vrane. Po opravljenih ogledih so lovske družine povrnile nastalo škodo v višini 3.049 evrov. Precej škode je tudi na nelovnih površinah.

V lovski zvezi opozarjajo, da vrane gnezdijo in prenočujejo na nelovnih površinah, hranijo se in povzročajo škodo pa predvsem zunaj njih. Tudi zato je v preteklem letu več lovskih družin upravljavk lovišč podalo pobudo na ministrstvo za kmetijstvo za povečanje odstrela in podaljšanje lovne dobe. Odločba kmetijskega ministrstva je bila po navedbah zveza izdana razmeroma pozno in praktično ni vplivala na odstrel, saj večina škod nastane do poletja. Tako je bilo lani z lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine, izločenih 4439 sivih vran, od tega jih je bilo odstreljenih 4380.

Kmetijsko-gozdarska zbornica podpira prizadevanja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri reševanju te problematike, hkrati pa poziva lovske družine, da z ustreznimi ukrepi preprečijo ali omejijo nastajanje škode, ki jo povzročajo sive vrane.