'Plačujemo dražjo elektriko, da zagotavljamo plače vsem nekdanjim politikom'

Izsledke raziskave Gospodarsko okolje v RS kot dejavnik vzdrževanja sistemske korupcije, ki je bila med 600 slovenskimi menedžerji izvedena aprila letos, je na današnji delavnici Prepoznajte korupcijska tveganja, ki je potekala na Bledu, predstavil zunanji sodelavec Komisije za preprečevanje korupcije Urban Vehovar.

Dogodek je organiziralo slovensko društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj v sodelovanju s protikorupcijsko delovno skupino – Iniciativo Ethos, Komisijo za preprečevanje korupcije in slovenskim odsekom mednarodnega Inštituta za notranjo revizijo.

Delavnica je bila sicer zaprte narave, Vehovar pa je pred tem izsledke raziskave prvič predstavil tudi javnosti. Pojasnil je, da lahko sklepamo, da obstaja cel grozd podjetij in oseb, ki so medsebojno povezani. Te skupine politične in ekonomske moči favorizirajo podjetja v državni lasti na škodo zasebnega sektorja.

"Soočamo se z razmerami, v katerih paradržavna in državna podjetja zavirajo nastajanje in rast podjetij, ki so v zasebni lasti. Kar ima lahko že srednjeročno izrazito negativne posledice, saj se slovenski zasebni sektor ne more razviti, kot bi se moral," je opozoril Vehovar in dodal, da je to izid delovanja političnih in gospodarskih elit, ki so v zadnjih 20 let dušile zasebni sektor.

Kot primer je izpostavil kartel 16 podjetij v dobavi električne energije. Prepričan je, da Slovenci plačujemo elektriko od 30 do 50 odstotkov predrago, zato da zagotavljamo visoke plače vsem nekdanjim politikom in njihovemu sorodstvu, zaposlenim v teh podjetij.

Največja žrtev sistemske korupcije na Slovenskem so brez dvoma srednja in majhna podjetja, ki bi edina lahko zagotovila prihodnji gospodarski razvoj, meni Vehovar in dodaja, da jih ubija tudi plačilna nedisciplina, ki jo država tolerira že 20 let. "Polno odgovornost za to nosijo menedžerji velikih podjetij in politika, ki je ta sistem gradila in vzdrževala," je dejal.

Prepričan je, da so v ozadju omrežja, ki delujejo kot mreže organiziranega kriminala in so z zlorabo politične in ekonomske moči izrinile poštene akterje. "Zelo ozka, omejena elita si je prilastila družbo in gospodarstvo v celoti, kar moramo razbiti, če želimo znosno živeti," je vzporednice med Slovenijo in Egiptom, kjer ima celotno premoženje družbe v lasti nekaj družin, potegnil Vehovar in dodal, da je bila v Egiptu reakcija na takšno neznosno stanje arabska pomlad.

Trenutna kriza lahko ta sistem razbije tudi v Sloveniji, vendar pa je vprašanje, kaj lahko zraste na pogorišču, glede na to, koliko časa je trajalo izčrpavanje. Vehovar meni, da je treba prekiniti vpliv politike v gospodarskem sistemu in povezavo med politiko ter bankami v državni lasti s prodajo bank. "To je edini način, da se rešimo iz krize in ohranimo neko znosno stopnjo blaginje prebivalstva," je poudaril.

Državna revizorka Tatjana Habjan pa je dodala še pomen vračanja etike in s tem tudi zaupanja, ki peša na različnih področjih. Pri tem je po njenem mnenju bistveno povezovanje strokovnjakov in institucij tudi na dogodkih, kakršen je bil današnji.