Sistem odpravnin naj se ne bi spreminjal

Socialni partnerji v pogajalski skupini za reformo trga dela so danes dobili kompromisni predlog, ki naj bi sistem odpravnin približal obstoječi ureditvi, obdobje prejemanja nadomestila za brezposelnost pa pustil pri 25 mesecih. Ali bo reforma romala že na prihodnjo sejo vlade, naj bi bilo znano v torek, pričakovati pa je intenziviranje pogajanj.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Jakob Počivavšek je po srečanju pojasnil, da kompromisni predlog ministrstva ohranja doslej predstavljeni rešitvi glede odpovednih rokov in višine nadomestila za brezposelnost, spreminja pa odpravnine in obdobje prejemanja nadomestil za brezposelnost.

Minuli teden predstavljeni modificirani predlog zakona o delovnih razmerjih (ZDR) sicer predvideva največ 60-dnevni odpovedni rok, medtem ko lahko ta po obstoječi ureditvi traja največ 120 dni. Predlog zakona o urejanju trga dela medtem predvideva znižanje nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove.

Danes predstavljene nove rešitve

Danes predstavljena nova rešitev odpravnine po Počivavškovih besedah približuje zdaj veljavni ureditvi. Po veljavnem zakonu znaša odpravnina eno petino osnove za vsako leto dela, če je zaposlen pri delodajalcu od enega do petih let, eno četrtino osnove za vsako leto dela pri zaposlitvi od pet do 15 let in eno tretjino osnove za vsako leto dela pri zaposlitvi nad 15 let. Po danes predstavljenem predlogu naj bi sistem po neuradnih informacijah ostal enak, spremenila naj bi se le zaposlitvena leta.

Ministrstvo je pri znižanju odpravnin prvič popustilo že z modificiranim predlogom ZDR minuli teden.

Poleg tega je z današnjim predlogom odstopilo od namere, da skrajša čas prejemanja nadomestila za brezposelnost. Potem ko je najprej predvidelo znižanje zgornje časovne omejitve s sedanjih 25 mesecev na 18 mesecev, je danes pristalo na ohranitev 25 mesecev.

Sindikati sicer današnjemu kompromisnemu predlogu očitajo, da ne daje poudarka pogodbam kolektivnih dejavnosti. Določene zadeve bi bilo treba prepustiti dogovarjanju med delodajalci in delojemalci ali pa jih sploh ne spreminjati, je po pogajanjih pojasnil izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Po njegovih besedah so se znova dotaknili tudi pogodb o zaposlitvah za določen čas oz. njihovih kvot. O kakšnih kvotah so govorili, ni želel povedati, po neuradnih podatkih pa naj bi ministrstvo predlagalo 15 odstotkov.

Sindikati naj bi sicer zahtevali, da se kvoto v ZDR postavi pri petih odstotkih (o višjih deležih, vendar ne nad 15 odstotkih, bi se bilo mogoče nato dogovoriti v kolektivnih pogodbah določenih panog), delodajalci pa, da bo kvota, če že mora biti določena, pri najmanj 30 odstotkih.

Kot je bilo mogoče slišati po srečanju, je bil danes na mizi tudi predlog sindikatov, da se v ZDR vključi določbo, po kateri bi plačilna lista postala neposredni izvršilni naslov, kar pomeni, da bi s tem dokumentom delavec lahko zahteval neposredno izvršbo na računu delodajalca. Ministrstvo naj bi bilo predlogu naklonjeno, delodajalci pa naj bi ga še preučili.