Sindikati: Večja obdavčitev najbogatejših bi imela tudi simbolni pomen

Predlagane spremembe pri dohodnini, pri čemer je med drugim predviden dvig davčne osnove za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni stopnji, s sedanjih 15.681,03 evra na 18.716 evrov, so korak v pravo smer, a bistvenih sprememb ne prinašajo, je danes ocenila strokovna sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Kot pravi, o nekem izrazitem dvigu meje ne gre govoriti, saj bi se glede na njene preračune za leto 2012 zgornja meja za obdavčitev po 27-odstotni stopnji zvišala z 2022 evrov bruto na 2347 evrov bruto. Razlika pri neto plači bi bila glede na veljavni zakon za osebo z 2100 evrov bruto plače 8,43 evra, za osebo z 2300 evrov bruto plače 30,24 evra. Osebe, ki že po sedanjem zakonu spadajo v najvišji razred in bi vanj spadale tudi po novem zakonu, bi po izračunih Pojetove po novem prejele za 35,42 evra neto več.

Čemu ministrstvo ni predlagalo 50-odstotne obdavčitve najbogatejših?

Poleg tega ministrstvo ni predlagalo dodatnih razredov ali sprememb pri obstoječih razredih, so kritični v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kjer se zavzemajo tudi za 50-odstotni dohodninski razred za tiste z več kot 70.000 evri letnih dohodkov. "Dejstvo je, da bi obdavčili sami sebe, zato ta ukrep verjetno niti pod razno ne pride v poštev," je dejala Pojetova, predsednik zveze Dušan Semolič pa je dodal, da bi bil dvig najvišjega dohodninskega razreda na 50 odstotkov pomembna sprememba tudi na simbolni ravni.

"Znižanje davka pravnim osebam bi bil nož v hrbet vsem večjim članicam EU"

V sindikalni centrali sicer podpirajo zvišanje olajšav za investicije v raziskave in razvoj, saj bodo imela podjetja tako morda res večji interes za tovrstna vlaganja. Mnogo manj so naklonjeni znižanju davka od dohodkov pravnih oseb. Stopnja tega davka se je v preteklih letih že zniževala, rezultata pa v smislu povečevanja vlaganj v nova delovna mesta in višjo dodano vrednost ni bilo, je dejal izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič, ki ocenjuje, da je ta denar šel v menedžerske odkupe. Rožič tudi pravi, da bi bilo znižanje tega davka glede na prizadevanja za enotnejšo obdavčitev med članicami EU in proti davčnim oazam nož v hrbet vsem večjim članicam EU.

S čim bomo polnili državno blagajno?

V ZSSS se tudi sprašujejo, s čim se bo nadomestilo znižanje prilivov v državni proračun. "Ogromen del denarja bomo izgubili z namenom, da bomo nekaj zagnali, že vnaprej pa vemo, da bo šel za poplačilo določenih posojil in da se ne bo vlagal v zaposlovanje, v razvoj," meni Rožič.
Semolič je napovedal, da bodo predlagali tudi druge spremembe, med njimi davek na finančne transakcije ter ukrepe za boljše izkoriščanje evropskih sredstev, izboljšanje javnega naročanja, za odpravo sive ekonomije in druge.

Sindikati bodo svoje pripombe na predlagano novelo danes ali v torek zjutraj posredovali na finančno ministrstvo, kakšni konkretno bodo predlogi, pa danes niso razkrili.