Sindikati: Izplačevanje dodatkov ni bilo napaka, pač pa zavestna kršitev zakonodaje in bogatenje elit

Na neupravičeno izplačevanje dodatkov za pripravljenost, zaradi česar je minister Mramor ponudil odstop, premier Cerar pa ga ni sprejel, so se odzvali tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Predstavili so svoje stališče, v katerem želijo pokazati, komu in zakaj taki dodatki pripadajo, koliko znašajo in kako redko se izplačujejo. "Jasno je, da ravnanje fakultetnih elit z ministri na čelu nima nikakršne zveze s stalno pripravljenostjo. Sindikati ocenjujemo, da izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost ni bilo napaka, bilo je zavestna kršitev zakonodaje in bogatenje elit. Zato zahtevamo, da se neupravičeno izplačana sredstva v celoti in z obrestmi vrnejo, odgovorni pa naj odstopijo," sporočajo sindikati, ki so ogorčeni nad sprenevedanjem ministra, ministrice, dekanov, rektorja in predsednika vlade. Prav tako so zgroženi nad njihovo neverjetno nizko stopnjo moralne odgovornosti.

"Ob večletnem varčevanju na plečih javnih uslužbencev, je bil prav minister Mramor tisti, ki nas je skozi težka pogajanja prepričeval, da bi sprostitev vseh varčevalnih ukrepov pomenila nepopravljiv udarec za javne finance - takšne naj bi bile zahteve Evropske unije," pojasnjujejo na ZSSS in dodajajo: "Razkritje, kako so si akademske elite v času največje krize, brezsramno zvišale svoje plače, je v posmeh vsem javnim uslužbencem, še posebej gasilcem, policistom, vojakom, delavcem v zdravstvu in sociali, ki najbolje vedo, da dodatek za stalno pripravljenost na domu ni privilegij, je velika obveznost, ki močno poseže v življenje celotne družine," so še zapisali v sporočilu za javnost.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ob tem dejal, da je Cerar s tem, ko ni sprejel odstopa ministra Mramorja, nase prevzel vso odgovornost in posledice, ki iz tega izhajajo. Opozarja, "da na eni strani varčujemo na račun najbolj ranljivih skupin, na drugi strani imamo privatizacijo v korist posameznih elit".

Švarc: Gasilci upravičeni do dodatka, pa ga sploh ne prejemajo

David Švarc iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije pa je dejal: "Ko poklicni gasilec zaključi z rednim delom na delovnem mestu, nastopi čas stalne pripravljenosti na domu. Nadaljnjih 12, 16, 24 ur mora biti pripravljen, da se v vsakem trenutku, podnevi ali ponoči, nemudoma odzove na klic iz enote in odpravi na intervencijo, reševati življenja in premoženje. Kljub temu v največjih gasilsko-reševalnih enotah (Ljubljana, Maribor, Koper), kjer bi bili do dodatka za stalno pripravljenost brez dvoma upravičeni, tega sploh ne prejemajo, čeprav se ob klicu na intervencijo, vedno 'prostovoljno' odzove zadostno število poklicnih gasilcev. Stalna pripravljenost na domu se izvaja praviloma le v manjših poklicnih enotah, in to izključno zaradi kadrovske podhranjenosti." Prav zato v sindikatu zahtevajo, da odgovorni na vodilnih položajih vrnejo vsa neupravičeno prejeta sredstva – z obrestmi vred in da odstopijo.

Jus: Izplačevali so si zneske, za katere bi moral delavec v sociali ali zdravstvu garati nekaj let

Jasen je bil tudi Aleksander Jus, predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. "Na našem poklicnem področju je ogromno poklicev, ki si zaslužijo dodatek za stalno pripravljenost, pa tega dodatka vseeno ne prejemajo. Dodatek za stalno pripravljenost se izplačuje zgolj izjemoma, v primeru deficitarnih poklicev, kirurgov specialistov in še to v situacijah, ki so v naprej predvidene in ko je stalna pripravljenost v naprej razpisana. Dodatek se plačuje po urah in nikakor ne za cel dan ali mesec. Na fakultetah je šlo za plačevanje dodatkov za 24-urno pripravljenost in v zneskih, za katere bi moral delavec v sociali ali zdravstvu garati nekaj let, kar je absurd," je dejal Jus, ki se sprašuje, kje je tu kakšen nadzor.