Janša ne vidi razlogov za dvig premij za zdravstveno zavarovanje

Spremembe na področju zdravstva, ki jih je uvedel zakon za uravnoteženje javnih financ, so bile nujne, sicer bi v zdravstveni blagajni letos zmanjkalo skoraj 100 milijonov evrov, celoten sistem financiranja zdravstva pa bi se sesul, je ocenil premier Janez Janša.

Janša je podobno kot pred nekaj dnevi minister za zdravje ocenil, da ni razlogov za to, da je Vzajemna podražila premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, "brez da se prej preučijo vsi učinki zakona in se poiščejo rezerve znotraj sistema". Ob tem je opozoril, da omenjena zavarovalnica za lastno delovanje porabi kar 15 odstotkov vseh sredstev, ki jih zbere.

Nekateri, ki spadajo v t. i. državni parasektor, po oceni Janše očitno izkoriščajo položaj. Tudi zato misli, da se bo moral DZ "v kratkem srečati z razpravo o tem, kako drugače postaviti ta del sistema, s katerim financiramo zdravstveno varstvo".
Podražitve premij se zdijo Janši nepotrebne tudi zato, ker omenjeni zakon prinaša pozitivne učinke tudi za zdravstvene zavarovalnice.

Dvig premij razburil tudi Sindikat upokojencev Slovenije

Prejšnji teden so zavarovalnice z napovedanim dvigom premij za dopolnilno zavarovanje poskrbele za negodovanje ljudstva. Da bo treba odšteti vsaj 28 evrov za dopolnilno zavarovanje, je še posebej razburilo Sindikat upokojencev Slovenije, ki se je na športnih igrah v Kidričevem pri Ptuju odločil, da mora o tem spregovoriti na glas.

"S sprejeto socialno zakonodajo so številni starejši prebivalci države potisnjeni v hude socialne stiske, država se polašča njihovega velikokrat bornega premoženja, ki pomeni majhno hiško z malo zemlje, ali pa kupljeno stanovanje na kredit," so zapisali v pismu, v katerem jih poleg varčevalnih ukrepov, s katerim so upokojencem "znižali ali vzeli letni dodatek, in to brez sklepov ustreznih organov", zlasti zmotila vest, da se bodo povečale premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

"V sindikatu upokojencev že leta opozarjamo in zahtevamo, da je potrebno dopolnilno zdravstveno zavarovanje preurediti, saj je s sistemom, kakršen je, porušena solidarnost," so ogorčeni v SUS, kjer menijo, da v Sloveniji preveč denarja (skoraj 30 odstotkov) za zdravstveno varstvo namenjamo iz lastnega žepa. Sprašujejo se, ali je to še socialna država, ko si mnogi plačila premij ne morejo več privoščiti.

V SUS so ostri. Pravijo, da se vsi odgovorni, od ministra za zdravje Tomaža Gantarja, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sama Fakina do vlade in političnih strank, zdaj sprenevedajo, češ da so presenečeni, da so Vzajemna in druge zavarovalnice napovedale zvišanje premij.

Ne na plečih najšibkejših

"Ali niso vlade v vseh letih z ministri, pristojnimi za zdravje, mirno gledali, kako so v Vzajemni zapravljali denar, ki smo ga namenjali za zdravstvo. Sprenevedajo se, češ, kako morejo komercialne zavarovalnice voditi le interes za dobičkom. Saj te vendar poslujejo v tržnem gospodarstvu, kjer je edino merilo profit. Ali nam gospodje v vladi tega ne želijo vgraditi tudi v javni socialni sistem, ko govorijo o tem, da je potrebno javni sektor preurediti po sistemu gospodarstva, da je potrebno v večji meri prenesti dejavnost splošnega pomena v zasebni sektor,“ se ne bojijo zapisati v SUS in vlado pozivajo, da razmisli o svojih dejanjih in "napake, storjene v zadnjih dveh desetletjih, ne popravlja z uravnoteženjem državnih financ na plečih najšibkejšega prebivalstva – na otrocih, starejših in revnih."

Kdaj bodo izločili izplačila pokojnin?

Franca Juršo (DeSUS) pa je danes zanimalo, kdaj se bodo iz obveznosti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izločila izplačila pokojnin, za katere zavod nima kritja v plačanih prispevkih iz naslova delovne dobe.

Janša je v odgovoru izpostavil, da veljavni pokojninski zakon vsebuje 54 različnih kategorij upravičencev do sredstev iz pokojninske blagajne, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. Kot je pojasnil, je bilo samo lani za te kategorije izplačanih 280 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj desetino izplačil. Nekatera od teh izplačil so po Janševih besedah sicer upravičena, nekatera ne, pri tretjih pa bi bilo treba razpravljati o višini teh izplačil.

Janša meni, da je bilo soglasje o tem, da bi se ta sredstva vzela neposredno iz proračuna in tako ne bi bremenila pokojninske blagajne, že doseženo. Obširnejša pa bo razprava, katera od 54 kategorij je v času gospodarske krize do teh izplačil še upravičena in katera delno. Napovedal je še, da bi bili lahko predlogi s tega področja pripravljeni že jeseni.