Slovenija

Kako prepoznati, ali je otrok pod stresom, in predvsem, kako mu pomagati?

Ljubljana, 15. 06. 2015 09.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 9 min

Mnogi otroci so z mislimi že na počitnicah, pred številnimi pa so še zadnji testi, spraševanja in popravni izpiti. In vse to prinaša s seboj stres, ki pogosto vodi v bolezen. Žal za stresom trpijo tudi že zelo majhni otroci, kar niti ni presenetljivo, saj živimo v času ostrih zahtev, hitenja, tekmovalnosti in iskanja rezultatov.

Sin popravljal ocene, mama pred šolo: 'Bala sem se, da si bo kaj naredil'

Odrasli se velikokrat ne znamo soočat s stresom oz. ga sprejet in opravit z njim. Ne znamo poiskat rešitve, da bi določene naloge, opravila ali aktivnosti opravljali brez stresa. Zakaj potem to pričakujemo od otrok? Vodja Inštituta UJE - Učenje je enostavno Lea Bevčič

Stres ob koncu šole je zelo huda stvar, še posebej, ker zaradi stresa trpijo že zelo majhni otroci. Večinoma je stres povezan z ocenami in obveznostmi, mnogi otroci pa se lahko ob koncu šole tudi zlomijo. Z nami je delila izkušnjo mamica, ki je svojega šestošolca čakala pred šolo na dan, ko je šel popravljati oceni pri dveh predmetih, saj mu je grozilo, da bo ocenjen negativno. "Bala sem se, da bi si kaj naredil, če mu ne bi uspelo," pravi. Čeprav v družini ne pritiskajo nanj in so mu večkrat pokazali, da mu bodo v vsakem primeru stali ob strani, pa je fant pod pritiskom, saj ga je strah, da ga bodo sošolci in družba zaničevala, če mu ne bo uspelo. Kot pravi naša bralka, je fantu uspelo popraviti ocene. "Ta stresna izkušnja je bila zelo huda in upam, da smo se vsi iz nje nekaj naučili. Skrajni čas je, da se znebimo kampanjskega učenja, pa da mu pomagamo dvigniti samozavest," pravi.

V Inštitutu UJE - Učenje je enostavno, ki združuje strokovnjake s področja vzgoje, družinskih terapij in različnih motivacijskih ter učnih tehnik, opozarjajo, da konec šolskega leta prinaša s seboj stres, tako za učitelje in starše, še najbolj pa za učence in dijake. Pojavlja se vse več bolezenskih stanj, povezanih s stresom, za katerimi trpijo tudi že zelo majhni otroci. "Celotna družba je usmerjena v neko iskanje popolnosti in v tekmovalnost. Tudi zato otroci trenutno šolo začenjajo pri šestih letih, kar je prezgodaj. Pri šestih letih naj bi se otrok učil prijateljstva in deljenja. Šola pa stimulira predvsem rivalstvo in individualizem. Kar pa v končni fazi niso veščine, ki bi nas kasneje podpirale - ne v službi in ne v družini. V razvitih deželah kjer je dobra praksa sodelovanje v razredih in pomoč med otroki, so rezultati fenomenalni," pravi vodja inštituta Lea Bevčič.

Pri šestih letih naj bi se otrok učil prijateljstva in deljenja, šola pa stimulira predvsem rivalstvo in individualizem, opozarja Bevčičeva.
Pri šestih letih naj bi se otrok učil prijateljstva in deljenja, šola pa stimulira predvsem rivalstvo in individualizem, opozarja Bevčičeva. FOTO: Thinkstock

Memoriziranje, zbiranje točk, nihče pa več ne ve, zakaj se uči

Tudi naš šolski sistem je naravnan še vedno na učenje na pamet, ne pa na dolgotrajno znanje. Pa seveda tudi na zbiranje točk, da se potem lahko vpišemo na izbrane srednje šole oziroma fakultete, opozarja Bevčičeva in dodaja, da sistem sploh ni namenjen temu, da bi v življenju potem počeli stvari, ki nas veselijo. "Predvsem se vidi to tam, kjer si starši želijo dobrih ocen, otrok pa sploh ne ve, zakaj hodi v šolo." Prav zato si v Inštitutu UJE prizadevajo v šole in v družine pripeljat znanja, ki bi ljudem pomagala razumeti, kako pomembno je, da otrok ve, zakaj se uči, da je to aplikativno v življenju in da najde svojo notranjo motivacijo za šolo, kar je možno samo tako, da se učitelji in starši končno začnejo zavedati, kako velik vpliv imajo na otroke s svojimi odzivi, prepričanji in vrednotami, pravi Bevčičeva.

Kaj svetujejo staršem, ki jih je strah, da si bo otrok ob neuspehu, kaj naredil?

Starše, ki razmišljajo kot bralka, ponavadi povprašam o odnosih, ki jih imajo z otroki, in o tem, zakaj sploh razmišljajo, da bi si otrok kaj naredil. Potem vprašam otroka, kaj misli, da bi se zgodilo, če ne bi popravil ocen. Kaj pa se resnično groznega lahko zgodi? Da pade razred? Da mora ponavljati? Kaj je eno leto šolanja proti naslednjim 70 letom, ki jih imamo še pred seboj? Je resnično to pomembnejše od odnosa, ki ga imamo z otrokom? Situacija v trenutku postane manj obremenjujoča. To pa je tisto, kar otrok v taki situaciji najbolj potrebuje. Da se umiri in sprosti. Kdo pa lahko popravi ocene, če je v krču, v strahu? Nihče. Vodja Inštituta UJE - Učenje je enostavno Lea Bevčič

"Vsekakor je najbolje za starše, da se najprej sami umirijo, da začnejo delati na sebi, da izboljšajo najprej svoje stanje in počutje. Če je starš v takem strahu, daje otroku na nezavedni ravni sporočilo 'ne zaupam vate, verjetno ti ne bo uspelo in potem bo spet vse narobe'. Saj vemo, da se otrok ni rodil s takimi mislimi, ne o šoli ne o tem, da nečesa ne bi zmogel ali da bi obupal zaradi ocen. To se je naučil doma in v šoli. Predvsem doma. Pazimo na jezik, ko govorimo z otroki o njihovih neuspehih. Izogibajmo se besedam kot so: katastrofa, grozno, nikoli ne bo … Če bi starši vedeli, kakšno moč imajo pri otrocih (samo zato, ker so starši), bi se zgrozili, kajti takrat bi se zavedli, kako pogosto dajejo otrokom napačna sporočila in kako jih to zaznamuje," pojasnjuje Bevčičeva.

Katere so bolezni, ki se pojavijo pri otrocih, ki so pod stresom?

"Lahko bi našteli veliko bolezni, ki so povezane s temi stanji tako pri otrocih kot pri odraslih. Vedeti pa moramo, da če otroka boli trebuh, ker piše test, je velikokrat ta bolečina zelo resnična. Stres namreč zelo destruktivno deluje ravno na želodec in prebavne organe. In če občutimo stres, se velikokrat pojavi bolečina v trebuhu. Zato je najslabše, če otroku rečemo, da ga ne boli, da si izmišljuje ali pa da pač ta bolečina ni utemeljena," opozarja Bevčičeva.

"Poglejmo čisto realno: odrasli pri 40 se velikokrat ne znamo soočat s stresom oz. ga sprejet in opravit z njim. Ne znamo poiskat rešitve, da bi določene naloge, opravila ali aktivnosti opravljali brez stresa. Zakaj potem to pričakujemo od otrok? Ker je to samo šola? Ker jih ne jemljemo resno? V svojih trditvah smo si odrasli pogosto zelo nasprotujoči: na eni strani šolo omalovažujemo, na drugi pa hočemo, da je otrok do šole odgovoren in ima samo dobre ocene. Smešno, kajne? Začnimo otroke gledat kot majhne, spoštovanja vredne ljudi, ki si nič ne želijo bolj kot to, da bi jih starši imeli radi. In potem jim pomagajmo, da bo šola nekaj pozitivnega, kar pomeni, da bo učenje nekaj pozitivnega. Kajti če temu ni tako, praktično silimo otroka, da živi prav vsak dan v nasprotju z njegovimi željami in hotenji. Otroci so po naravi radovedni in se lahko naučijo čuda stvari, če jim le damo to priložnost," pravi Bevčičeva.

Stres zelo destruktivno deluje ravno na želodec in prebavne organe.
Stres zelo destruktivno deluje ravno na želodec in prebavne organe. FOTO: Thinkstock

Kako prepoznati znake stresa?

"Dober stik z otrokom se začne v družini in potem nadaljuje v šoli. Odrasel je tisti, ki je odgovoren za dober stik z otrokom tako, zato se morajo najprej starši in učitelji naravnati tako, da imajo pozitiven odnos do otroka, da ga skrbno opazujejo - in tako hitro vidijo, kdaj se v otroku kaj spremeni, kdaj občuti stisko, kdaj se ne počuti ok. Če se človek ne počuti dobro, je njegova sposobnost dojemanja, razmišljanja, predvsem pa učenja zelo omejena. Pri otroku se lahko pojavijo neobičajne reakcije kot so razdraženost, žalost, zamišljenost. Prepogosto to pri otrocih jemljemo kot neprimerno obnašanje, kaprico ali izsiljevanje v smislu: kaj pa otrok lahko čuti oziroma kakšne probleme pa lahko ima otrok. Otrok je majhen človek z vsemi čustvi in stanji, ki jih imamo odrasli. A s to veliko razliko, da jih še ne zna uravnavati, kar pa velikokrat pomeni, da mu je veliko težje kot nam," opozarja Bevčičeva.

Kaj storiti, ko opazimo, da je otrok pod stresom?

Začnemo najprej pri sebi, pravi Bevčičeva. "Zelo pomembno je, da najprej starši poskrbijo za svoje dobro stanje. Ko govorimo o stanju, veliko ljudi ne ve, kaj sploh želimo s to besedo povedati. Ko v NLP-ju (nevro - lingvističnem programiranju) govorimo o stanjih, mislimo na počutje, ki je posledica čustev in način, kako ta čustva skomuniciramo najprej navznoter in nato tudi navzven. Če se naučimo čustva kontrolirati, ker vemo, da reagiranje na podlagi emocij ni nikoli ok, potem lahko v svojem dobrem stanju kot odrasel in vodja otroka pomagamo otroku, da tudi svoja čustva in stanja zna nadzorovati in izkoristiti sebi v prid. Torej - najprej moramo starši ozavestiti naša stanja oz. poiskati nekoga, ki nam bo pomagal pri ozaveščanju in učenju, kako usmerjati čustva na način, da so konstruktivni za vse. To pomeni predvsem, da se izogibamo kritiki in obsojanju," pravi Bevčičeva, kar pa je za nas, ki smo vzgojeni v tradicionalni slovenski vzgoji, težko. "A, če se potrudimo, so rezultati fenomenalni," pravi Bevčičeva in dodaja: "Tako v trenutkih, ko se ob otroku zaradi njegovega vedenja, slabših ocen, stiske, ki jo izraža na svoj lasten način, ki ga morda dojemamo kot nepravilen, ostanemo mirni, si vzamemo trenutek pavze, se vprašamo, kaj otrok občuti in kaj lahko naredimo kot starši, da pomagamo otroku iz slabega stanja priti v stanje, kjer bo lahko samostojno konstruktivno poiskal rešitve, bil miren in zaupljiv. Vzgoja s kritiko pripelje do tega, da otrok svojih negativnih čustev ne deli z nami, ker nima zaupanja v starše, saj se ti ne zavedajo, da je kot človek dober, pa tudi če je v slabem stanju zaradi stiske ali drugega ne-podpirajočega čustva."

Zaključek šolskega leta sodi med eno najbolj stresnih obdobij leta, še bolj kot čas decembrskih praznikov, in to za številne skupine, predvsem pa za učence in dijake, pa tudi za učitelje in starše, opozarjajo v inštitutu. Pa je bilo vedno tako? Ali se stres, tako kot na številnih drugih življenjskih področjih, tudi tu stopnjuje?

Pomembno je, da otrok ve, zakaj se uči, da je to aplikativno v življenju in da najde svojo notranjo motivacijo za šolo, kar je možno samo tako, da se učitelji in starši končno začnejo zavedati, kako velik vpliv imajo na otroke s svojimi odzivi, prepričanji in vrednotami.
Pomembno je, da otrok ve, zakaj se uči, da je to aplikativno v življenju in da najde svojo notranjo motivacijo za šolo, kar je možno samo tako, da se učitelji in starši končno začnejo zavedati, kako velik vpliv imajo na otroke s svojimi odzivi, prepričanji in vrednotami. FOTO: Thinkstock

Izgublja se stik med starši in otroki ter učitelji in otroki

Visoke zahteve, hitenje, tekmovalnost in iskanje rezultatov, vse to prispeva k stresu, a to niso edini razlogi za stres, pravi Bevčičeva. "Vse bolj se izgublja stik med starši in otroki, v šoli pa tudi med učitelji in otroki. Otroci imajo velikokrat tudi preveč obšolskih dejavnosti, ki naj bi jim pomagale postati bolj vsestranski in uspešni na več področjih. Vse to pa le še poglobi vrzel, ki se ustvarja pri komunikaciji v trikotniku otroci-učitelji-starši."

Da otroke naučimo kreativno reševati izzive, moramo tudi sami pri sebi poskrbeti, da se znebimo priučene 'vzgoje s kritiko' in sledimo smernicam sedanjega časa, ki nam kažejo, da mlad človek v gospodarstvu mora funkcionirati kot samostojna, odrasla, kreativna, samoiniciativna oseba. Kar pomeni, da se mora teh veščin naučiti skozi vzgojo doma in v šoli. Vodja Inštituta UJE - Učenje je enostavno Lea Bevčič

Da bi se stresu izognili oziroma stres vsaj omilili, bi morali najprej otrokom vrniti veselje do šole, učenja. Zato pa je potrebno vzpostaviti pravilen odnos odraslih do otrok. Zato je na nas odraslih, da naredimo prvo in pravo potezo."V našem inštitutu smo osredotočeni prav na ta najpomembnejši vidik lažjega učenja in vzpostavljanja oziroma ohranjanja veselja do obiskovanja šole. Najpomembnejši je odnos odraslih do otrok. Odrasli namreč pogosto pozabimo, da so otroci majhni ljudje, ki imajo čustva, vedenja pa morda še ne znajo pravilno usmerjati in predelati, zato so njihove reakcije in odzivi 'socialno nesprejemljivi'," opozarja Bevčičeva in izpostavlja, da se je potrebno vprašati, kdo je za to odgovoren? "Zaradi slabega načina komunikacije odraslih do njih, otroci veliko pozneje razvijejo veščine, ki jih bodo podpirale v življenju, če sploh jih. Ena od pomembnih veščin je t.i. time management ali upravljanje s časom, sledita pa fleksibilnost in ciljna naravnanost." Bevčičeva opozarja, da mnogi odrasli žal nimajo teh veščin. "In če jih nimajo, jih ne morejo posredovati otrokom. Saj se otrok uči s posnemanjem in sledenjem vzorom. Seveda govorim o tistem pravem učenju, ko otrok ponotranji vrednote in veščine," pravi Bevčičeva.

Otroci morajo biti sposobni prevzemanja odgovornosti

Nič več t.i. kampanjskega učenja, ki je še vedno tako zelo prisotno. Pomembno je, da pri otrocih spodbudimo ciljno usmerjeno in pravočasno reševanje izzivov, kot so testi, preizkusi, projektne naloge. Po besedah Bevčičeve, pa to storimo tako, da jih že od rojstva naprej učimo prevzemanja odgovornosti za zadeve, ki jih je otrok na določeni stopnji razvoja sposoben prevzeti. Le tako pridemo od prvošolca, ki poskrbi za svojo torbo, do devetošolca, ki razmišlja o tem, kaj si želi početi v življenju.

Na inštitutu pravijo, da je v življenju vedno čas, da spremenimo vedenjski vzorec in začnemo živeti bolj v skladu s samim seboj, življenje pa polepšamo in olajšamo tudi ljudem okoli nas. Prav tako poudarjajo, da je učenje lahko tudi enostavno.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (215)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

prašek
16. 06. 2015 11.10
-1
Meni je hčerka (samo enkrat) prinesla trojko. Začel sem razmišljati, kje sem pogrešil. Ne kje je ona pogrešila, pač pa kje sem jaz ! Lepo sva se pogovorila in že naslednji dan je oceno popravila !
prašek
16. 06. 2015 11.11
+0
Z otrokom se je nujno treba pogovarjat, mu pomagat pri šolskih problemih, se pogovorit z profesorjem .......
prašek
16. 06. 2015 11.12
+0
Nikakor pa majhnemu otroku kupiti PC, iz razloga, da bodo starši imeli mir pred njim !
montoya1
16. 06. 2015 12.05
-2
mvlm1
16. 06. 2015 10.13
+9
Berem spodnje komentarje in sem zgrožena, saj pišete, da je otrok, ki v OŠ ima 3, zabit . Ne , ni zabit. 3 pomeni dobro, 4 pomeni prav dobro. Zaradi takih dojemanj , da je 3 slaba ocena, so otroci pod stresom, se počutijo manjvredne, njihovo ustvarjalnost se zabije. Vsi ne morejo biti odlični, a to ne pomeni, da so ostali zabiti !!! Groza, kakšna tekmovalnost.
prašek
16. 06. 2015 11.03
+3
To je po mojem skromnem mišljenju, tudi razlog, da so otroci pod stresom !
MaunelNeuer
15. 06. 2015 23.13
-2
niso otroci edini ki so pod stresom
TheGreatRusia
15. 06. 2015 22.58
+21
DRAGI OTROCI: AVTOMEHANIK, GOSTINEC, MIZAR, PECAR, ELEKTORINSATALER, PARKETAR,... DRUGA "ROCNA DELA" SO ZAKON, RAZNI ODVETNIKI, ZDRAVNIKI, ARHITEKTI, NAJBOLJ PA POLITIKI, SO PRODANI IN POD STALNIM PRITISKOM DRUGIH, NIKOLI NE SPIJO MIRNO itd,.. ZATO SE NE OBREMENJUJTE Z OCENAMI IN FAKULTETAMI,... SAM IMAM 7. STOPNJO, GOVORIM 2 TUJA JEZIKA IN SE V SLOVENIJI LAHKO OBRISEM POD NOS, KER SE NE PISEM TAKO KOT TO ZAHTEVA DELODAJALEC,..
asgml
15. 06. 2015 22.39
+22
1.besede moje hčerke, ki hodi v 4. razred: " mami, ko dobimo teste nazaj, se joka VES razred! Tisti, ki so dobili 1, 2, 3, tudi tisti, ki so dobili 4, vsi se jokamo! Ker dosti sošolcev starši doma naderejo, če prinesejo domov štirico!" ALI JE TO NORMALNA ŠOLA?!?!? 2.Kot ponavadi, je bila tudi danes domača naloga.In kot zelo pogosto, je bila naloga iz snovi, ki je še niso jemali v šoli.Zato sem ji snov morala najprej razložiti, najprej poiskati, kje piše o tej snovi, šele potem pa je lahko naredila domačo nalogo.ALI SPLOH POTREBUJEMO UČITELJE???.Zakaj v matematičnem zvezku npr ni nove snovi, primerov iz tega in da se potem dela naloge iz delovnih zvezkov npr? Matematični zvezek je skoraj prazen! ALI JE TO NORMALNO????? se vam zdi normalno, da se v 4,razredu pri vseh predmetih NIČ ne piše v zvezke? Pri nas si morajo sami naredit izpiske, doma, iz knjige.Pa saj še niso v srednji šoli ali na faksu!!! Seveda, če želijo, to ni za domačo nalogo, da se razumemo.Če želiš, si narediš izpiske, sicer pa ti ostane učenje po golem učbeniku!!!! NIT, DRUŽBA, SLJ, TJA. V 4.RAZREDU OŠ!!!!!!!!!! ZA GLASBO so LETOS IMELI SAMO ZVEZEK, KI PA JE BIL NAPOL PRAZEN.KAKO SMO SE POTEM UČILI ZA TEST? TAKO, DA SEM najprej PO NETU POGLEDALA, KAKŠNA JE SNOV ZA 4,R OŠ ZA GLASBO IN HČERKI NAREDILA IZPISKE. ALIJETONORMALNOVASVPRAŠAM?!?!? MOja mama mi je vsako leto kupila šolske potrebščine in to je bilo to! Pa imam narejen faks, brez pomoči staršev kadarkoli! Primerjajte indijske osnovnošolce z našimi, NI PRIMERJAVE V ZNANJU IN PREDVSEM V NAČINU UČENJA! Pa se tam marsikdo uči pisanja s palčko v mivko, naši pa imajo tablice!
TheGreatRusia
15. 06. 2015 22.50
+11
TO JE TA SISTEM, SMO LJUDJE SISTEMA, KI NAS UNICUJE- NAMERNO, SAJ IZ NAS DELA INVALIDE, VSE TO SO POSLEDICE SPOSOBNIH MINISTROV, KI NIMAJO POJMA O SOLSTVU, PODKUPNINE PA POZNAJO BOLJ KOT SVOJE OTROKE,...
asgml
15. 06. 2015 23.14
+7
ps; jaz sem hčerko začela učiti, kako naj si dela izpiske, še vedno jo učim.Drgi starši sošolcev se"znajdejo" drugače-priskrbijo si teste od lani, otrok se nauči samo po lanskem testu in to je to.Ali pa se učijo iz zvezkov od starejšega brata alii sestre, ker zvezki tekočega leta niso uporabni!!!!!! Če bi imela denar, bi pustila službo, vam rečem, otroka bi v 4 urah, od 8-12h naučila VSEGA! Jaz, ki nisem študirala pedagoških stvari! Problem je edino ta,da otrok potrebuje sovrstnike, tudi pri učenju
Peach.ess
16. 06. 2015 00.11
+7
Asgml.. Jaz sem imela sosolko, ki je v osmem razredu dobila prvo 4ko in se je po pouku 3 ure jokala pred solo ker si ni upala domov.. Po treh urah smo jo koncno prepricali da valda ni tako hudo.. Naslednji dan je imela plavico cez polovico stegna ker ji je mama vrgla cebulo v nogo, ker je glih takrat pac imela to v roki.. Me pa zanima kaj bi blo ce bi imela npr. noz v roki al kej podobnega.. Se zdej mi ni jasno kaj hodi folku po glavi da se tako obnasa, ker punca je bila res pridna in je imela drugace vse ostale ocene 5 ..
TheGreatRusia
15. 06. 2015 22.36
+9
JAZ MOJEGA DRAGULJA NE BOM FORSIRAL K UCENJU, BOLJE JE NAJ SE NA DRUG NACIN ZNAJDE V ZIVLJENJU Z DELI, KI SO DOBRO PLACANA, PREDVSEM PA Z IZNAJDLJIVOSTJO, O DPILOMAH, MAGISTERIJIH IN DOKTORSKIH NAZIVIH SE GOVORI KOT O SVETEM PISMU, NIHCE PA NE OMENJA SLABEGA TELESNEGA STANJA "PISARNISKIH" IN DRUGIH ZNANSTVENIH DELAVCIH... V SLOVENSKI DRUZBI USPEVAJO PRETEZNO NESOLANI OZIROMA NIZKO IZOBRAZENI OSEBKI, POVRH PA SO SPOSTOVANI BOLJ KOT INTELIGENCA, KI JE PORINJENA V KOT, NA ZASLUGA TURBO KAPITALIZMA,... IMAM IZKUSNJE PA SE MNOGI MED VAMI,..
yu go
15. 06. 2015 21.34
-4
Pred nevi sem se zbudil ves prepoten.Sanjal sem da se mi je pred koncem solskega leta nabralo negativnih stres iz otrostva me spremlja se danes
yu go
15. 06. 2015 21.31
-2
Pred dnevi sem sanjal da se mi je nabralo10 negativnih pred koncem solskega leta.prebudil sem se ves prepoten za to je kriv stres iz otrostva
Spranex
15. 06. 2015 19.55
+33
Po toči zvoniti je prepozno pravijo. Ti problemi obstajajo že lepo desetletje pa nobenga ni brigal. Samo uč se da ti ne bo treba delati, to so starši govoril. Jaz pravim da tako zanič šolskega sistema kot ga imamo mi ga še nikjer v afriki nimajo.
Skalinada
15. 06. 2015 17.39
+3
Kolk enga nakladanja, da se mi sploh ne da brat. Vse se da povedati v enem stavku: Naucite otroka delati sproti, pa ne bo nobenega stresa.
pmx
15. 06. 2015 20.56
+4
Točno tako. Sicer razumem, ko se slučajno naglo kaj spremeni v življenju, bolezen, izguba službe, ... ampak vsakdo naj ima samo toliko otrok, s kolimi se bo lahko ukvarjal. Kje pa so bili sicer vsi ti, ko so se začele nabirati že prve slabe ocene, pa, ko vidiš že 12. letnike same ponočevat do polnoči in več zunaj, ... pa starši, ki jim kupijo npr. motor samo zato, da imajo "mir" pred njimi, ... in potem so posledice.
skorpion 1
15. 06. 2015 22.14
+6
Pregovor pravi vec babic kilavo dete...to velja tudi za nase otroke ....odkar so mamini sincki reproduktivno sposobni nikakor pa ne ocetovsko avtoritativni imamo to kar imamo.Otroke itak zavijajo v vato od prvega momenta ko vdihne in z leti je rezultat da so vsi pod stresom ob prvih tezavah ker od majhnega ni nihce navajen spopadat se z problemi ker jih drugi resujejo namesto njega.Zanimivo da nase generacije niso poznale popularnega sedaj tako opevanega stresa....mogoce tudi zato ker je skrbna ocetovska roka pravi cas sprasila hlace v kriticnih situacijah ali pa je kak leteci dnevnik ravnatelja na hitro ohladil in nastelal kolesca v cloveka vredne mozgane odrascajoci bucki.....al se motim??????
prašek
15. 06. 2015 16.33
+4
Vzgoja otroka se začne že takoj po njegovem rojstvu ! Starši si morajo vzeti čas, se z otrokom pogovarjati, mu neopazno deliti nasvete ! ko pa se začne šola, pa naj mu pomagajo pri učenju ! Otrok , ki ima učne navade privzgojene, ne bo nikoli v stresu ! In naj samo rečem ; Nootka . Gaussova krivulja pri majhnem otroku ?????
prašek
15. 06. 2015 16.35
+10
Najbolj zgrešeno pa je po mojem mišljenju, otroku nabaviti PC, samo zato, da imajo starši mir pred njim !
Peach.ess
15. 06. 2015 16.38
+1
TheGreatRusia
15. 06. 2015 22.38
+4
PRASEK TO JE RES A NE POZABI, DA JE PRI MNOGIH OTROCIH UCENJE STRES, SAJ SI ZELIJO, DA BI BILI DOSLEDNI IN NE DOPUSCAJO SLABIH OCEN OZIROMA SO OB LE-TEH RAZBURJENI,... ZLATA SREDINA JE ZMERAJ ZMAGOVALA
LaFemme
15. 06. 2015 16.05
+9
Otroci so manj pod stresom, če starši in šola ne dela pritiska nad njimi in če imajo realna pričakovanja. Znanje je bilo cenjeno 10 let nazaj, danes imaš lahko doktorat pa boš brez službe. Zato ne vem, zakaj družba še vedno vzgaja tako, da so pomembne tiste petke v šoli, ko pa ti ocene v resničnem življenju ne pomagajo dosti.
Peach.ess
15. 06. 2015 16.39
+18
Danes imas lahko doktorat in nimas znanja...
Ramzess
15. 06. 2015 19.56
-2
Nikiiy
15. 06. 2015 15.29
+8
Pod sloganom Študij za vsakega so nastrelali profesorjev več kot študentov in Fakulteta lohka ima standard kot razred v vrtcu devet študentov...ja tako je za otroke gre...( odloča stroka ))))) v osnovni šoli že 4 učitelji za enega hiper aktivnega ( žleht otroka ) odloča stroka )))))) v vrctu tud dve vzgojiteljici, pa še dve varuhinji zravn ker ne zmorejo... odloča stroka )))) Ka bojo še pogruntal aja usmerjeno izobraževanje smo že imeli, ( strokovno utemeljeno ) diplome smo že tud prodajali, ( stroka ) ponarejanje je standard, nakup po naročilu po povzetju tud ..( stroka ) Tk da so že res z živci čist na koncu saj službo pa delijo po vojnih zaslugah, se jirbajo in z starimi vezami se vse dobi..Saj gre za otroke..A ne..???
Nikiiy
15. 06. 2015 15.38
+1
Poleg naštetega so najbolj stresni STARŠI, otrok čorav ko noč imeli bi radi pa Dreistejna..potem pa pritiski, obtožbe, izsiljevanja, inšpektorji otrok Oh in Spljoh šola pa zanič, Gospoda poglejte Gausovo krivuljo pa normalno uspešnost trok in količine kvantiteto v Gimnaziji pa bo vse jasno..poglejte rodno generacijo na Slovenskem in vpis na Fakultete potem pa brundajte več kot pol ni sposobno narediti Gimnazije pa so odličn večkot 60 odstotkov študentov dobi diplomo na FDV ker preprosto resne Fakultete večina ne zmore aja zaradi stresa...???
Nikiiy
15. 06. 2015 15.41
+6
In vse povsod ( stresnim ) STARŠEM na veliko pomaga center za socijalno delo ( stroka ) Pedagogi, šolski psiholog, dodatni učitelj in seveda STROKA saj gre vendarle za otroke...???
conti
15. 06. 2015 15.28
+7
Kakšen stres vendarle? Obstaja tekmovalnost, obstajajo pritiski iz vseh strani, to je že res! Vprašanje zakaj se stres pojavlja si moremo postaviti pa drugje. Sprotno delo, dragi moji, navajanje na sprotno delo je zlata vredno. Potem tudi nimaš teh dni, ko ti pred testi teče voda v grlo in stres avtomatsko izgine. Niti malo ne razumem teh pritoževanj nad maturo in podobnimi preizkusi. Kakšen stres vendarle, kakšno učenje 5mesecev in pritiski? Lepo vas prosim. Obiskoval sem gimnazijo, kjer so skozi vsa leta od nas zahtevali veliko, rezultat višjega standarda je bil, da smo vsi dijaki na maturo odšli povsem neobremenjeno, brez pritiskov, brez posebnih priprav, saj smo se vsi zavedali, da imamo maturo zaradi sprotnega in trdega dela skozi celoten proces šolanja tako rekoč že v žepu. In tako je tudi bilo, že več generacij se šola ponaša s 100% uspešnosti na maturi in to ne zato, ker smo bili tako ekstra inteligentni in smo pol leta pred maturo umirali pred knjigami, ampak, ker smo 4leta delali sproti in dokaj visokem nivoju znanja. Držimo se recepta počasi se daleč pride, voda ne bo več tekla v grlo in posledično tudi stres izgine!
LaFemme
15. 06. 2015 16.18
+15
Sama sem hodila na gimnazijo in tvoje pisanje je naravnost smešno. Gimnazija je taka kot vse šole - nekateri delajo sproti in srednješolska leta preživijo pred knjigami, drugi so kampanjci in srednjo šolo prežurajo. Kakor komu paše. Ni pa pravila kdo bo pod manjšim stresom. Nekateri ki so delali sproti so to počeli zaradi pritiska staršev in so bili pod ogromnim stresom. Kasneje so nekateri uspeli, nekateri pa ne. In tudi med "zabluzenimi" je danes veliko uspešnih, ker si lajf vzamejo bolj "na izi" in jim vse rata.
ughiue
15. 06. 2015 15.25
+21
ah kaj povelicujejo neke gimnazije...sam sem.bil pravdober v os se vpisal na srednjo tehnicno bil bolj kampanjski ucenec pac bom jutru sej je se cas...mel kako grajo tud cepnu sm v 3 letniku ker sem.rad sprical ....ampak sem zmeri.zmal postavt mejo tak.dovolj je zaj pa morm porihtat kar se more...no zakljucne sem.naredil prav dobro s tem da sm se ucit zacel zadnji tedn pa se to ker me takratna punce ki je obiskovala gimnazijo sprasevala ce vem a mam zakljucne in ji ni slo v glavo da vem hehe ..no pol pa sm se vpisu na strojni faks in sem diplomiral brez nekih vecjih tezav....gimnazija je sam neko povelicevanje ces oni so boljsi...bullsit so boljsi od drugih..sam tok ...ni vsak neumen ki malo bluzi v os ali srednji...vse je v glavi :))
Peach.ess
15. 06. 2015 15.49
+1
To je od vedno tako da se imajo gimnazijci za neki vec :) pol pa nezna zarnico na avtu zamenjat ;)
mina1980
15. 06. 2015 15.59
+1
Med zakljucnim izpitom in maturo je velika razlika. Prav tako obstajajo omejitve pri vpisih na dodiplomskih studijah glede na zakljucne in maturo....si iz moje generacije, tak da blodi vsepovprek. Nekdo z maturo se je lahko vpisal na visji nivo fakultete in s tem tudi diplomiral na visjem nivoju kot ti.....
Peach.ess
15. 06. 2015 16.41
+0
Obstajajo tudi 4 letne poklicne SŠ kjer ko maturiras dodas se 5 predmet na maturi in se lahko vpises kamorkoli.. Sorry nebo mi noben reku da je npr. biologija na gimnaziji tezja od npr. predmeta fotografske tehnike na oblikovni..
asgml
15. 06. 2015 23.21
+0
biologija je temeljni predmet, sory.na končaš oblikovno srednjo, ne potrebuješ biologije.vendar pa najboljše fotke iz področja narave prej naredi nek fakutetno izobražen fotograf kot pa nnekdo samo s sš
Nastja Selinchy
22. 06. 2015 20.45
Pa dobro, na kakšnem kognitivnem nivoju ste vi, da primerjate čisto drugače usmerjene izobraževalne programe? Biologija v gimnaziji je zelo zahtevna in podrobna in kot že zgoraj rečeno, je temeljni predmet, medtem ko si se za predmet Fotografske tehnike sama odločila z vstopom na svojo srednjo šolo, kaj potem zdaj tu delaš takšne bedaste primerjave, kao mi smo večji revčki kot vi, gimnazijci? Konec koncev pa, glede na to da se šolaš v tej smeri in te to zanima, ti ne bi smelo biti nič pretežko, saj si sama to vpisala. Jaz sem tudi "prebavila" biologijo, ker je pač bila vključena v šolski kurikul, pa nisem zato jokcala po forumih. ughiue, a da nisi neumen, če ga bluziš skozi osnovno in srednjo šolo, prešpricaš pol srednje, padeš po nepotrebnem, jemlješ zaključne izpite in s tem svoje nadaljnje življenje za samoumevno? OK, zase mogoče res nisi, kar pa je neumno je to, da serjeta oba z Peachess po gimnazijcih (jaz sem se z ljudmi vedno družila ne glede na šolo, to sploh ni bil nek faktor, kje vi živite, da gimnazijci zviška druge gledajo?) zato, da zdravita svoje manjvrednostne komplekse, to pa je višek neumnosti, ja. Vidva govorita o tem, kakšni smo gimnazijci, a mečeta predsodke za predsodki, očitno se imata vidva za nekaj več od nas :). Žalostno, predvsem pa hinavsko .
SabanJapic
15. 06. 2015 15.12
+11
Otrok mora znati toliko, da je sam zadovoljen in da ne ponavlja razredov. Razlika o znanju med tistim, ki do bi 5 in tistim, ki vozi 2 je zanemarljiva. Pravtako se otroci delijo na tiste, ki jim bolj sede družboslovje in tisti, ki so naravoslovnega tipa. Starši se morajo zavedat, da je tudi 2 ocena, ki potrjuje da otrok zadosti nekim šolskim normam po znanju. Navadno je še tako, da otroci z 2 potrebujejo več znanja in napora, saj opravljajo teste kasneje kakor tisti, ki jih opravijo v začetku ko šola od njih zahteva manj literature. Skratka 2 je odlična ocena če za to otroku privarčujemo nepotrebni stres in težave! So vas kdaj na razgovoru že vprašali kakšne ocene ste imeli v osnovni ali srednji šoli? Ga ne poznam podjetja v Sloveniji, ki bi podajalo taka vprašanja. Je pa res, da je usmeritev v poklic povezana z znanjem, ki posledično lahko odstopa od tega kaj se le ti naučijo v šoli...
JE-BI-GA
15. 06. 2015 14.24
+4
Ker se v državi preveč krade v najvišjih krogih gospodarstva, javne uprave in gnile slovenske politike so sedaj na udaru nič krivi otroci, šolarji in delavci. Kako dolgo bo še zadeva zdržna za gospode, ampak vseeno se bo treba počasi zavedati da v slogi je moč in razbiti to mafijsko upravljanje države.
Timon Grabovac
15. 06. 2015 13.22
+11
Če se morajo vasi otroci uciti v 1.2.3.4.5 razredu pac niso za gimnazijo ali kaj podobnega...so pac ne prevec pametni ( sploh ne)
Pomotata
15. 06. 2015 13.30
+6
jaz se moram celo življenje učit pa sem imela vedno vredu ocene, tako da so me tudi sprejeli na fax oz smer, ki me veseli... sam treba se je prav usmerit. nekateri imajo tudi fotografski spomin in se zato ne rabijo veliko učiti. jaz nimam fotografskega spomina, pa to še ne pomeni, da nisem pametna. ravno nasprotno
Timon Grabovac
15. 06. 2015 13.38
+0
Pomotata
15. 06. 2015 13.53
+1
nekateri gimnazijci so bolj otročje razmišljal od mene, mamini sinčki, med tem ko sem bila jaz daleč stran od doma, sama zase opravljala pomembnejše stvari od videoigric, med tem ko sem se takrat že pogovarjala s svojimi prijatelji o politiki, šolstvu, slovnici, sistemu, zdravju, ljubezni, čustvih, osebnih značajih, nepravilnostih, izkušnjah... in o raznih drugih življenjskih temah med tem, ko so mamini sinčki zaključili z gimnazijo in še vedno niso vedeli kaj naj naredijo s svojim življenjem. vpisali so se v gimnazijo, ker niso vedeli kam naj grejo, potem so maturirali in še vedno ne vedo kaj jih veseli in se zato vpišejo na nek fax, ki jih sploh ne zanima, vmes morda ugotovijo, da to ni to kar si želijo, se prešolajo, pustijo fax ali se pa do 30 leta šolajo, ne dobijo šihta, če ga pa že dobijo so pa hitro odpuščeni, ker ne znajo nič delati. tudi jaz nisem vedela kaj naj in sem zato šla v neko poklicno srednjo šolo, ker sem ugotovila kaj me veseli in kaj me ne veseli. izjema so tisti učenci, ki grejo na gimnazijo za to, ker vedo da bi bli radi naprimer pravniki. poleg tega sem pa na faxu tudi opravila recimo gimnazijsko kemijo brez problema (čeprav ne vem kaj dela gimnazija na faxu). torej bi gimnazijo tudi lahko izdelala, če bi hotela, vendar me piflanje v prazno ne veseli. zase ne bom rekla, da sem tako brihtna kot nekateri res brihtni posamezniki, ki jih je res le en ščepec, sem pa nekje na vrhu srednje "pametnih" ljudi. med neumne pa ne spadam, ker vem kako izgledajo nekateri res neuki podeželski seljaki. (ps. ne posplošujem)
Pomotata
15. 06. 2015 14.10
-1
tisto snov, ki jo na gimnaziji učijo 4 leta smo slišali na predavanjih v pol leta in smo mogli v 14 dnevih znat za izpit okoli 200 slajdov strnjene snovi + rešit kak delovni zvezek. snov je bila zelo obširna, ampak logično da malo manj kot v gimnaziji, ker so lahko tisto raztegnili na 4 leta. v glavnem pa smo morali znati vse.
crazy but true
15. 06. 2015 14.15
-9
Kemija je dost logična, sam imena se je treba naučit..
Pomotata
15. 06. 2015 14.16
+0
no ja organska kemija ni tako preprosta, moraš kar vedit za kaj se gre in razumet, ne se pa samo napiflat imena na pamet. sicer pa če je kemija tako logična potem more bit slovenščina, angleščina, fizika in vse ostalo še bolj logično... če znaš kemijo potem znaš vse. dobro razen pri matematiki počepnem, to je moja šibka točka, nekomu drugemu je pa angleščina šibka točka. ampak angleščina je dost logična...
crazy but true
15. 06. 2015 14.24
-1
Ko razumeš je logična. Torej, razumeš logiko delovanja in posledično lahko razumeš zakaj in kako.. Tudi organska ni tako zelo komplicirana, sploh ko jo razumeš. Če pa ne dojameš pa verjamem da je izredno komplicirana in težka..
Pomotata
15. 06. 2015 14.31
+0
no, saj moreš pri vsakem predmetu, ki se ga učiš logično razmišljat in posledično razumet snov. ne vem v čem je potem problem, da ne bi bila pametna, če sem do zdaj znala vse
Nastja Selinchy
22. 06. 2015 20.11
Pomotata, če bi ti bila tako zelo pametna in empatično razvita, ne bi tule pljuvala po nas, gimnazijcih, zato ker si si sama z neko tretjo šolo, v kateri si trpela, zafurala mladostništvo, ampak bi se spopadla s svojimi težavami, se z njimi soočila in iz tega potegnila neke pozitivne smernice za naprej. Najlažje je pljuvati po drugih, ko ti samemu nekaj ne gre, to ni pametno, to je nespametno, žaljivo in arogantno. Kar se pa tiče angleščine, za moje pojme gre za isti princip kot pri matematiki - tam je igra številk, tukaj je igra besed, jaz končujem dodiplomsko anglistiko in kar se tiče slovnice, ki jo imaš za tako enostavno za učiti, bi verjetno gladko padla na osnovnem izpitu, kaj šele na kakšnem bolj naprednem.... in ne gre se zgolj za piflanje, kot ti praviš, jezik je fleksibilna in nesmrtna zadeva, jezik je osnovni sestavni del kulture, kemija ni, brez slovenskega jezika tebe nihče ne bi mogel učiti kemije, ker ne bi razumela nič, še formul ne bi mogli pisati, ker ne bi črk poznali, tako da mi prosim, ne NABIJAJ o tem, kako superiorna je tvoja kemija napram vsem ostalim in kako samo na tvojem faksu logično razmišljate, ker to logiko s svojimi primitivnimi izjavami samo spodbijaš.
Verbena
15. 06. 2015 13.15
+19
Verjamem, da so otroci pod hudim stresom, ker....so pogosto pričakovanja staršev prevelika !...na žalost živimo v eni čudni družbi, sistemu, v katerem nekaj pomeni samo to, da otrok potem obiskuje gimnazijo in naprej faks....zdej, eni otroci čutjo grozen pritisk doma, ker ne zmorejo, eni pa postanejo uporniki in težavni....ja, res smo povsemzafurali šolski sistem in povsem razvrednotili delo....vsak otrok že tako ve, da so poklici in končana samo tehnična šola tako malo plačani.....samo z diplomo se poveča tudi OD, seveda, če ti uspe dobit službo !!!......če bi blo gospodrstvo razvito, delo primerno, dostojno plačano, potem tudi starši ne bi svojih otrok tako silili v boljši učni uspeh, ker le s tem se lohka vpisujejo v gimnazije, ki jih je danes, za moje pojme povsem preveč...v času ko sem sama hodila , je bila v Celju samo ena gimnazija in še pedagoška gimnazija...danes jih je sploh ne vem kolk....poklicne šole pa se zapirajo !!!........
Pomotata
15. 06. 2015 13.29
+4
mislim, da bi moralo biti več poklicnig šol, ker je praktičen del bolj zabaven in te motivira, ko se naučiš dejansko delati izdelke oz stvari in potem ta potencial lahko izkoristiš v prihodnje
crazy but true
15. 06. 2015 13.53
-1
..in potem dobiš delo za 500€, brez možnosti napredovanja (brez šole, seveda).. Razen če rataš privatnik, se naučiš vse kar je treba vedit sam in pol ti rata ali ne, ne glede na to kakšen papir imaš..
Pomotata
15. 06. 2015 14.13
+3
odvisno kako se znajdeš. me pa zanima koliko časa so brezposelni tisti, ki se šolajo do 30 leta in so na koncu brez izkušenj
Nastja Selinchy
22. 06. 2015 20.00
Pomotata, ti iz sebe delaš takšno mučenico (v prejšnjem postu), a pljuvaš po gimnazijcih po drugi strani .. nismo ti mi krivi, ker si v svoji šoli trpela od jutra do mraka, zato ti ni treba zlivati gneva po vseh ostalih, ker si sama nisi bila sposobna urediti življenja. Jaz delam že od 2. letnika gimnazije, zamenjala že 5 popolnoma različnih služb, tako da imam več kot dovolj izkušenj, katerih si bom do 30. leta nabrala še vsaj enkrat toliko, in to brez nepotrebnega jamranja po forumih. Pa kaj ti misliš, da gimnazijci po odpisani maturi doma na ritih sedijo? No, stopi na realna tla.
general901 1
15. 06. 2015 12.41
-1
Stejem dnar...