Generalna skupščina ZN je decembra 2005 razglasila 4. april za mednarodni dan osveščenosti in pomoči v boju proti protipehotnim minam. V organizaciji si prizadevajo za popolno prepoved protipehotnih min, saj bi po njihovem mnenju le na ta način lahko dokončno preprečili tragedije, ki jih vsako leto povzročajo ta eksplozivna sredstva.
"Najhuje je to, da so ogrožena življenja tistih, ki s samimi konflikti v določenih državah niso imeli popolnoma ničesar," pripoveduje Simon Vogrinec, ki je leta 2011 na pobočju Jahorine v Bosni in Hercegovini zaradi mine izgubil obe nogi.
BiH je še vedno med minsko najbolj onesnaženimi državami na svetu. Od leta 1996 je bilo v minskih nesrečah udeleženih in fizično poškodovanih kar 1.732 oseb.
PREBERITE ŠE: Na ozemlju BiH še vedno več kot 100 tisoč min in neeksplodiranih sredstev.
Simon je ena od žrtev min. 30. oktobra leta 2011 je bil eden od petih slovenskih jadralnih padalcev, ki so pristali na Jahorini. Dva sta pristala sredi minskega polja, trije na varnem območju. Takrat 28-letni Simon je pohodil mino, zaradi poškodb pa so mu amputirali obe nogi.
Ob mednarodnem dnevu boja proti minam smo Simona povprašali, kako danes gleda na nesrečo in kako poteka njegovo okrevanje.
Zaradi ljudi, ki so mu stali ob strani, tragedijo lažje prebrodil
Simon poudarja, da je nesrečo zaradi vseh ljudi, ki so mu stali ob strani lažje premagal. "Negativen priokus pa mi daje vedenje, da je na svetu veliko območji, ki so minirana. Navadno minevajo desetletja, da se ta počistijo. Za mnoga se sploh ne ve, kje so," poudarja.
"Vsaka takšna izkušnja je sprva zelo težka," pripoveduje Simon. Kot pravi, mu je bilo najtežje zaradi nevednosti, saj si ni znal predstavljati v kolikšni meri bo dejansko okreval. A zaradi ogromnega števila ljudi, ki so mu stali ob strani, je bilo vse skupaj lažje prebroditi, pojasnjuje.
Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljuje posameznikom, društvom, šolam, podjetnikom in medijem, ki so v času njegovega okrevanja stopili skupaj in zbirali denar za nakup protez, brez katerih bi z veliko težavo premagoval vsakodnevne aktivnosti in opravila. "Komponente iz katerih so sestavljene moje proteze so najboljša izbira glede na moje potrebe in aktivnosti, kar pomeni, da mi omogočajo širok spekter aktivnosti," pojasnjuje Simon.
'Živim celostno in kakovostno življenje'
Okrevanje sicer še ni končano, pravi, saj se pojavljajo težave z ležišči samih protez. "Sem pa vsekakor na dobri poti, da se bo zadeva uredila," optimistično doda. Zaradi bolečin in slabe gibljivosti ga čaka še operacija desnega komolca.
Na vprašanje, kako poteka njegov dan, odgovarja, da tako kot dan vsakega posameznika. "Sta pa po nesreči moje življenje obogatila nadobudnež in nadobudnica, ki poskrbita, da je vedno pestro," dodaja.
"Zelo pomembno je, da se človek v takšni situaciji ne vda in ne obupa. Po določenem obdobju spoznaš, da drži rek, da čas celi rane. Z gotovostjo lahko trdim, da kljub obojestranski amputaciji živim celostno in kakovostno življenje" pa sporoča vsem, ki se spopadajo s podobno izkušnjo.
