Čeprav se je zgodba, v kateri glavno vlogo igra samostojna Slovenija, začela pisati komaj 18 let nazaj, velja spomniti, kateri so bili tisti dejavniki, ki so odločno prispevali k uresničitvi ideje o lastni, samostojni državi.
Slovenska skupščina, v kateri je od volitev aprila 1990 naprej imela večino koalicija Demos, se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo julija 1990. Takrat je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več.
23. decembra 1990 je napočil dan, ko je bil na vrsti plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Rezultati plebiscita so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev: za samostojnost je glasovalo 88,2 odstotka vseh volivcev.
Slovenska skupščina je nato 25. junija 1991 končno lahko razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. A jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. Oboroženi spopadi med jugoslovansko armado ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija.
Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice.
Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti na Brionih prišlo do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t. i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina.
Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. 15. januarja 1992 je slovensko državo priznala večina članic Evropske skupnosti, 22. maja 1992 pa je postala tudi 176. članica OZN.
Številne slovesnosti
Ob dnevu državnosti so po Sloveniji že več dni potekali različne slovesnosti. V državnem zboru je bila v sredo slavnostna seja, na kateri je slavnostni govornik podpredsednik DZ Vasja Klavora poudaril, da je bila slovenska samostojnost kljub svoji enkratnosti dejanje z globokimi koreninami.
Tudi osrednja slovesnost na Trgu republike je potekala včeraj, na njej pa je predsednik države Danilo Türk pojasnil, da smo si Slovenci lastno državo zaslužili in priborili. V ljubljanski stolnici je bila istega dne maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.
KOMENTARJI (198)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.